Programi

Programi

Izbor najbolj inovativnih živil

• Aktualen

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2026, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oz. izboljšanih živil in spodbujati lokalno gospodarstvo pri razvoju živil, ki podpirajo trajnostno prehrano, vključno s slovenskimi tradicionalnimi jedmi. Letos so nagrade prejeli Žito za njihov proteinski kruh, Pekarna Spar za Pecivo Viktor, Amafood za Musli brez glutena, z jagodami in bananami, Ljubljanske mlekarne za linijo Mu Skyr, Mlekarna Planika za Kefir z vlakninami, Spar za Lukov super zajtrk in Brinino azijsko skledo, Mercator IP za solati iz linije Mercator Minute: Zelena vitalka in Fit mediteranka ter Pr' Poloni in Juriju za Bio fermentiran česen. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejelo podjetje Barty za Anjine domače krape. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Podjetja na razpisu sodelujejo brez stroškov, prejeta nagrada pa jim omogoča promocijo izdelkov z uporabo posebnega znaka.

Slika 1: Najbolj inovativna živila leta 2026, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko

Letošnja podelitev nagrad za najbolj inovativna živila leta je že dvanajsta po vrsti. Projekt od samega začetka sofinancira Ministrstvo za zdravje, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Inštitut za nutricionistiko je doslej nagrado za najbolj inovativna živila podelil preko sto živilom, ki so v svoji kategoriji najbolj izstopala. Izkušnje doslej nagrajenih podjetij so pokazale, da prejem nagrade in uporaba znaka »Inovacija leta« pomembno prispeva k promociji novo uvedenih živil na trg, saj v množici izdelkov na tržišču potrošniki nova živila pogosto težko prepoznajo. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Rezultati letošnjega razpisa dokazujejo, da inovativnost pri razvoju živil danes obsega premišljeno sestavo, ki odgovarja na sodoben tempo življenja, obenem pa upošteva tudi vidike trajnosti in tradicije. Nagrajene izdelke odlikujejo kakovostne surovine, pogosto lokalnega izvora, izboljšana hranilna sestava ter praktičen način uporabe, pri čemer ohranjajo okusnost in prepoznavne elemente tradicije. Doseganje takšnih rešitev zahteva veliko strokovnega znanja, uporabo zahtevnih tehnoloških postopkov in tesno sodelovanje razvojnih ekip, in prav to živilska podjetja letos znova dokazujejo.«

Potrošniki širjenja nabora izdelkov in izboljševanja prehranske sestave ne sprejemajo vedno pozitivno, informacij o sestavi pa pogosto ne razumejo. Hkrati nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, njihova proizvodnja pa je lahko povezana z večjimi začetnimi vlaganji. Domači proizvajalci zato v močni mednarodni konkurenci vlagajo velike napore, da bi premišljeno sestavljena ter praktična in okusna živila dosegla potrošnike ter se dolgoročno obdržala na trgu. Prav zato so rezultati izbora v Sloveniji proizvedenih najbolj inovativnih živil pomembni, saj prispevajo k postopnemu bogatenju ponudbe živil z boljšo sestavo, ki ustrezajo sodobnemu načinu življenja in okusu slovenskih potrošnikov.

Potek izbora najbolj inovativnih živil leta 2026

K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali največ tri predloge. Približno polovica vseh prispelih predlogov je bila podana s strani proizvajalcev - tako večjih kot manjših. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za nadaljevanje uspešnega projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli pred dvanajstimi leti – prvič smo priznanja podelili že leta 2015. Od vsega začetka je namen projekta spodbujanje inovativnosti domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil. Pomemben poudarek pri izboru je na ugodni prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. praktičnost uporabe, okolju ter ohranjanju tradicionalnih slovenskih jedi. V zadnjih letih smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati naslavljajo tako zmanjševanje vpliva na okolje, kot tudi ugodno prehransko sestavo, v podporo zdravju potrošnikov. Kot zelo koristno vidimo skrb za zmerno vsebnost sladkorja in soli ter vključevanje zelenjave, stročnic, semen in polnovrednih žit. Med nagrajenimi so tudi kruhi z visoko vsebnostjo prehranske vlaknine, ki je, kot kažejo nacionalne raziskave, Slovenci še vedno zaužijemo premalo. Uživanje živil iz polnovrednih žit je ena najpreprostejših navad, s katerimi lahko izboljšamo kakovost prehrane brez večjih stroškov ali odpovedovanja. Naša nedavna raziskava je pokazala, da z zelo preprosto spremembo - če del belega kruha nadomestimo s polnozrnatim, lahko občutno povečamo dnevni vnos prehranske vlaknine, ne da bi spreminjali količino zaužitega kruha. Kruh namreč zavzema pomemben delež v prehrani večine prebivalcev, zato predstavlja odlično priložnost za izboljšanje prehrane celotne populacije.«

Strokovno skupino, ki je ocenjevala prejete prijave, so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. Dr. Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko: »V izogib subjektivnemu ocenjevanju smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno sestavo. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil. Od skupaj 82 predlogov je nekaj več kot 60 % izdelkov doseglo oceno za ugodno prehransko sestavo in so tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer smo upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin, tehnološkim postopkom in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil in ohranjanje tradicionalnih slovenskih jedi. Nagrado za najbolj inovativna živila je letos prejelo osem podjetij za živila, ki so v svojih kategorijah najbolj izstopala.«

Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Vodja projekta, Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Živila izstopajo po količini sladkorjev in vsebnosti prehranskih vlaknin pri mlečnih izdelkih ter žitih za zajtrk, izboru sestavin, ki rezultira v visoki vsebnosti prehranske vlaknine in beljakovin v kruhih ter visoko vsebnostjo zelenjave, sadja in semen v pred-pripravljenih izdelkih. Nagrajena živila dokazujejo tudi, da je mogoče recepte za tradicionalne in druge jedi, ki so pogosto na naših jedilnikih, posodobiti in pripraviti tako, da je dosežena ugodnejša prehranska sestava, trajnost, vendar ne na račun okusa. Pomemben vidik, ki ga je potrebno izpostaviti, je tudi tehnološka obdelava, ki omogoča priročnost uporabe. Lokalno poreklo surovin pri nekaterih izdelkih in tradicionalne recepture in postopki, pa dajejo izdelkom posebno dodano vrednost.«

Razpoložljivost kakovostnih in v Sloveniji proizvedenih živil spodbuja tudi država

Ključni cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo. To je tudi glavni namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira. Dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za varovanje zdravja, Ministrstvo za zdravje RS: »Proizvodnjo domačih kakovostnih živil z ugodno prehransko sestavo spodbuja tudi Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek, Slovenija, zato Ministrstvo za zdravje že vrsto let finančno omogoča aktivnosti, kot je izbor inovativnih živil in prizadevanja živilske industrije, da v svojih izdelkih postopoma znižuje sladkor, sol in povečuje polnozrnate sestavine. Z razglasitvijo, kot je današnja, kupcem jasno sporočamo, da so na tržišču odlični izdelki–okusni in z dobro hranilno sestavo. Ti so naš zaveznik v boju proti debelosti in civilizacijskim boleznim. Čeprav smo v zadnjem desetletju dosegli nekatere izboljšave na področju zdravja prebivalstva, ostajajo izzivi, kot so premalo telesne dejavnosti ter neustrezna in neredna prehrana. Živila, ki so v letošnjem izboru, s svojo priročnostjo dobro sledijo sodobnemu življenjskemu slogu ter hkrati upoštevajo tudi vidike trajnosti.

V letošnjem letu bomo v sodelovanju z drugimi resorji zaključili pripravo novega nacionalnega programa, v katerem bosta dobra hranilna sestava živil in razpoložljivost trajnostno pridelanih živil med ključnimi prioritetami. Zato bomo v prihodnje še okrepili spremljanje napredka industrije ter z dodatnimi ukrepi prispevali k večji prepoznavnosti in dostopnosti živil z ugodno sestavo.«

Ana Le Marechal Kolar, generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ob razglasitvi letošnjih nagrajencev poudarila: »Podeljevanje nagrad za najbolj inovativna živila predstavlja pomembno spodbudo razvoju novih, kakovostnih živil ter prispeva k tehnološkemu napredku, zdravju ljudi in trajnostni prihodnosti. Izpostavila je prizadevanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri prenovi zakonodajnega okvira, zlasti sprejem novega Zakona o hrani, ki vzpostavlja stabilno in spodbudno okolje za domačo pridelavo in predelavo hrane. Predstavila je ključne novosti zakona, med katerimi sta tudi možnost uporabe oznake z grafično podobo zastave za večjo prepoznavnost slovenskih živil in novo shemo kakovosti - Zlati standard dobrobiti. Ob tem je izrazila podporo projektu Inštituta za nutricionistiko »Izbor najbolj inovativnih živil«, ki spodbuja razvoj panoge, zdravje potrošnikov in odgovoren odnos do okolja. Nagrajenim proizvajalcem je čestitala ter poudarila njihov zgled in pomen za celotno agroživilsko verigo.«

Utemeljitev izbora najbolj inovativnih živil leta 2026

Nagrada za inovativnost v skupini kruhov

Žito proteinski kruh

Žito d.o.o.

Proteinski kruh iz Žita je pripravljen iz mešanice pšenične polbele in pšenične pirine polnozrnate moke, katerim so dodani pšenični kosmiči. Kruh je oblikovan v značilno srčasto obliko, odlikuje ga sveža sredica in poln okus, h kateremu bistveno prispevajo dodana lanena, sončnična in sezamova semena. Sestavo odlikuje visoka vsebnost beljakovin in prehranske vlaknine ter zmerna količina soli.

Nagrada za inovativnost v skupini pekovskih izdelkov

Pecivo Viktor

Pekarna Spar, Spar Slovenija d.o.o.

Pecivo Viktor je zameseno iz pšenične bele moke, ki so ji dodani ržena moka in drobljenec ter ječmenov slad, ki je stranski produkt pri varjenju piva. Pekarna Spar se je pri tem povezala z lokalno Pivovarno Pelicon. Ječmenov slad prispeva k izboljšani teksturi in drugim senzoričnim lastnostim izdelka. Odlikuje ga zelo bogat in pester dodatek različnih semen in kosmičev (ovseni kosmiči, sončnična, lanena, sezamova, bučna in chia semena), ki poskrbijo za okusnost in ga hranilno bogatijo. Pecivo odlikuje visoka vsebnost prehranske vlaknine in vsebnost beljakovin. Vsebuje zmerno količino soli.

Nagrada za inovativnost v skupini žit za zajtrk

Amafood musli brez glutena, z jagodami in bananami

Amafood d.o.o.

Amafood musli so hranljiva žita za zajtrk, pripravljena iz polnozrnatih ovsenih kosmičev, bučnih, sončničnih in lanenih semen. Sladek okus mu daje jabolčni sirup. Obogateni so z liofiliziranimi jagodami in banano ter kokosovim čipsom, posebej privlačen okus pa jim daje tudi cimet. Izdelek predstavlja bogat vir prehranskih vlaknin. V kategoriji žit za zajtrk izstopajo z zmerno vsebnostjo sladkorja v primerjavi s podobnimi izdelki.

Nagrada za inovativnost v skupini jogurtov

Linija Mu Skyr

Ljubljanske mlekarne d.o.o.

Mu Skyr je gost in kremast islandski tip jogurta. Po konsistenci je podoben grškemu jogurtu, a je blažjega okusa. Uživa se kot jogurt, vendar spada med sveže sire, podobno kot skuta. Že več stoletij je značilna sestavina islandske kuhinje. Izdelan je iz posnetega mleka s procesom odcejanja, zaradi česar je čvrstejši in pridobi edinstveno strukturo. Za izdelavo enega lončka se porabi do štirikrat več mleka, kot za lonček običajnega jogurta. Mu skyr je naravno bogat z beljakovinami in ima nizko vsebnost maščob. Potrošnikom je na voljo v štirih slastnih okusih: naravni, mango – pasijonka, stracciatella in borovnica. Tudi sadni okusi vsebujejo zmerno količino sladkorja. Mu Skyr nosi oznako „Izbrana kakovost Slovenija“, ki potrjuje, da je izdelek izdelan po najvišjih standardih.

Nagrada za inovativnost v skupini kefirjev

Kefir z vlakninami

Mlekarna Planika d.o.o.

Kefir z vlakninami Mlekarne Planika je fermentiran izdelek iz pasteriziranega nehomogeniziranega mleka z nizko vsebnostjo maščob. Je bogat vir beljakovin. Obogaten je s prehransko vlaknino iz cikorije - inulinom, ki se odlično ujema s kremasto strukturo kefirja in njegovim rahlo kiselkastim okusom. Skupaj ustvarjata prijeten napitek, ki je odlična izbira za osvežujočo malico. Kefir z vlakninami nosi oznako „Izbrana kakovost Slovenija“, ki potrjuje, da je izdelek izdelan po najvišjih standardih.

Nagrada za inovativnost v skupini pred-pripravljenih izdelkov 

Spar To Go: Lukov super zajtrk in Brinina azijska skleda

Spar Slovenija d.o.o.

Podjetje Spar Slovenija je svojo linijo pred-pripravljenih obrokov SPAR To Go razširilo s tremi novimi jedmi, ki predstavljajo okusne in hranljive obroke za vse okuse.

Lukov super zajtrk predstavlja hranljivi obrok, katerega glavni sestavini sta nežno kuhana ajdova kaša in sveži sir skyr. Sladki dodatek medu, hrustljavih mandljevih lističev, malin, borovnic, liofiliziranega jagodičevja, koščki čokolade in mandljeva krema beljakovinsko bogat obrok spremenijo v slasten jutranji sprehod med izbranimi okusi. Novost je tudi eksotična Brinina azijska skleda s kozicami, sestavljena iz črnega riža, z dodatkom raznolike zelenjave in kalčkov mungo fižola. Za azijski okus poskrbi sojina omaka z mešanico začimb in kokosov napitek. Poseben pečat pa dajejo skledi okusne kozice. Obrok predstavlja vir beljakovin, odlikuje pa ga nizka vsebnost maščob.

Nagrada za inovativnost v skupini solat

Mercator Minute: Zelena vitalka in Fit mediteranka

Mercator IP d.o.o.

Blagovna znamka Mercator minute je bogatejša za dve hranljivi in okusni solati. Fit mediteranka je polnovredna, hranilno uravnotežena žitna jed iz pire, tune ter pečene rdeče paprike z jajci in črnimi olivami. Za atraktivnost in okusnost zelene vitalke pa poskrbijo tribarvna kvinoja, čičerika, brokoli, bučna semena ter rozine in brusnice. Obe solati predstavljata polnovredna obroka in sta vir beljakovin, zaradi česar sta odlična izbira za hitro malico ali obrok na poti.

Nagrada za inovativnost v skupini fermentiranih živil

Bio fermentiran mleti česen

Pr' Poloni in Juriju

Bio fermentiran česen je izdelek, pridelan s postopkom fermentacije, ki omili česnov vonj. Česen je pridelan ekološko, na slovenski kmetiji na Kočevskem. Izdelek je praktičen za uporabo, saj česna ni potrebno lupiti in sekljati, lahko ga neposredno uporabimo, le v hladilniku ga je potrebno hraniti po odprtju. Fermentacija bistveno podaljša rok uporabe v primerjavi s svežim česnom, ki se sčasoma posuši in začne kaliti. Predstavlja okusno trajnostno izbiro za sodobnega potrošnika.

Posebna nagrada za inovativnost v skupini v skupini slovenskih tradicionalnih jedi

Anjini domači krapi

Barty d.o.o.

Anjini domači krapi predstavljajo sodobno različico tradicionalne slovenske jedi. Ročna izdelava zagotavlja avtentičnost in prispeva k ohranjanju kulturne dediščine. Uporabljene sestavine so večinoma lokalnega izvora. Odlikuje ga nežno in sveže testo iz ajdove, pirine moke, tudi polnozrnate, ter rahel in okusen nadev iz sveže skute in prosene kaše. Izdelek predstavlja vir beljakovin in prehranskih vlaknin. Njegova prednost je tudi praktičnost, v zamrznjeni obliki so pripravljeni za kuhanje, kar ustreza potrebam sodobnega potrošnika.

Inštitut proizvajalcem nagrajenih živil omogoča uporabo posebnega znaka projekta, tako pri označevanju kot oglaševanju nagrajenih živil. Za razliko od nekaterih drugih tovrstnih nagrad in izborov, kjer si podjetja takšne znake naročijo in zanje plačujejo, je uporaba znaka projekta Inovativna živila za podjetja povsem brezplačna, izbor pa je bil neodvisen in ni bil povezan s kakršnimi koli stroški za podjetja.

Poleg nagrajenih izdelkov je bilo na razpis prijavljenih tudi več drugih živil, ki kažejo na inovativnost v domači živilski industriji. Na inštitutu verjamejo, da se bodo v podjetjih še naprej trudili, da bo potrošnikom na voljo pestra izbira kakovostnih živil, proizvedenih v Sloveniji.

Foto in video vsebine

Fotografije dogodka: SwissTransfer - Send large files securely and free of charge (na voljo do 1.3. 2026)

Fotografije izbranih živil: PR2026_NUTRIS_inovativna_zivila_rezultati_slike.zip

Posnetek dogodka je na voljo na kanalu YouTube STA.

Dodatne informacije o projektu:

https://nutris.org/inovativna-zivila

https://nutris.org/inovativna-zivila/novice/razpis-inovativna-zivila-leta-2026

PDF Izjava za javnost

Iz arhiva - v preteklih letih nagrajena živila:

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2025

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-2024

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2023

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2022

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2021

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2020

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2019

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2018

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2017

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2016

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2015

Kontakt za medije:        

            Betka Šuhel Mikolič, Inštitut za nutricionistiko

            e-naslov:Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 059 068 870

Programi

Izbor najbolj inovativnih živil

Inštitut za nutricionistiko je začel z izborom najboilj invativnih živil leta 2026. Gre za nadaljevanje uspešnega, v letu 2014 začetega projekta, v okviru katerega smo v začetku letošnjega leta predstavili najbolj inovativna živila leta 2025. Tudi v tokratnem izboru bomo nagradili najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Namen projekta je spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih inovativnih živil ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo, prijaznost potrošniku ali druge cilje. Projekt se v celoti financira iz sredstev Inštituta za nutricionistiko in Ministrstva za zdravje in je zato povsem brez stroškov za sodelujoča podjetja. Izbrana najbolj inovativna živila leta 2026 bo inštitut predstavil na javni predstavitvi v začetku leta 2026. Proizvajalcem izbranih živil bomo tudi omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju brez kakršnih koli stroškov komunicirali v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil.

Projekt sofinancira:

Vabimo vse proizvajalce živil v Sloveniji, od najmanjših turističnih kmetij pa do velikih živilskih podjetij, da nam posredujejo svoje predloge za najbolj inovativne živilske izdeleke, proizvedene na območju Slovenije in lansirane na tržišče med 1.12.2024 in 30.11.2025. Pobude sprejemamo tudi s strani potrošnikov. V poštev pridejo prav vsi izdelki, ki jih ureja živilska zakonodaja, tudi pijače, z izjemo alkoholnih in žganih pijač. V izboru prav tako ne morejo sodelovati izdelki, ki jih obravnava druga zakonodaja (npr. zdravila, medicinski pripomočki) ter prehranska dopolnila. Pobude sprejemamo do 30. novembra 2025, javna predstavitev pa je predvidena v začetku leta 2026.

Navodilo za prijavo živil na razpis

Inštitut bo najbolj inovativna živila izbral med predlogi proizvajalcev živil ter predlogi v ta namen ustanovljene Strokovne skupine. Strokovna skupina med predloge za izbor lahko doda živila, ki so jih sodelujoči strokovnjaki bodisi sami zasledili na tržišču, bodisi so bili predlagani s strani potrošnikov.

Postopek prijave za proizvajalce živil

Vsak proizvajalec živil lahko v izbor posreduje največ tri, po svoji oceni najbolj inovativna živila.

Navodila za prijavo inovativnih živil s strani proizvajalcev:

• Prijavo začnete z izpolnitvijo spletne prijavnice
• Na vaš e-naslov bomo v roku petih delovnih dni poslali vsebino vaše prijave, ki jo podpišite in skupaj s predlaganim živilom pošljite po pošti na naslov: Inštitut za nutricionistiko, Koprska ulica 98, 1000 Ljubljana. Upoštevane bodo prijave, odposlane do vključno 30. novembra 2025.
• Če našega povratnega e-sporočila ne prejmete v roku petih delovnih dni, nas o tem prosim obvestite na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Pobude s strani potrošnikov

Pobude potrošnikov sprejemamo izključno preko e-mail naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali v komentarjih pod temu namenjenimi objavami na FB strani Zdrava prehrana – Inštitut za nutricionistiko.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati živila v izboru

• Proizvodnja živila v Sloveniji s strani proizvajalca s sedežem v Sloveniji.
• Živilo ne sme biti lansirano na tržišče pred 1.12.2024 in po 30.11.2025. V primeru reformulacije živila se ta pogoj nanaša na reformulirano živilo.
• Vsak proizvajalec lahko prijavi največ tri živila.
• V prijavi je potrebno pojasniti sestavo in posebnosti živila in vidik inovativnosti (glejte spodnja merila).
• Prijavi se lahko izdelke, ki jih obravnava živilska zakonodaja, tudi pijače, z izjemo alkoholnih in žganih pijač. V izboru ne morejo sodelovati izdelki, ki jih obravnava druga zakonodaja (npr. zdravila in medicinski pripomočki) ter prehranska dopolnila.

Merila za ocenjevanje živil

Namen projekta je spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih inovativnih živil ali preoblikovanju obstoječih živil. V predlogu je potrebno pojasniti posebnosti živila in vidik inovativnosti. Strokovna skupina bo kot primerne upoštevala najrazličnejše vidike inovativnosti, kot npr:

• posebnosti v sestavi in hranilni vrednosti živila, povezane z namenom doseganja ugodne prehranske sestave, koristi za zdravje in/ali prilagajanju za posebne skupine uporabnikov;
• posebnosti formulacije in/ali embalaže živila, za večjo prijaznost potrošniku in/ali prilagajanju za posebne skupine uporabnikov;
• posebnosti v tehnologiji proizvodnje živila, za doseganje višjih standardov varnosti in kakovosti živil;
• druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost okolju, trajnostni vidik, idr. 

Pojasnilo inovativnosti se lahko nanaša na enega ali več zgoraj omenjenih področij. Prijavitelji morajo v prijavi nasloviti tudi cenovno konkurenčnost proizvoda in dostopnost za širšo populacijo.  

Kot enega izmed ključnih parametrov ocenejvanja se bomo poslužili profiliranja živil glede na prehransko sestavo, zaradi česar bodo iz ocenjevanja izločena živila z visoko vsebnostjo maščob, predvsem nasičenih, sladkorjev, soli in vsebnostjo drugih snovi, vključno s sladili, katerih uživanje želimo omejevati. V skupini jogurtov bodo imeli pri vrednotenju prednost izdelki z vsebnostjo sladkorja pod 10 g/100 g živila, v skupini kruhov pa izdelki z vsebnostjo soli pod 1,2 g/100 g živila.

Potek ocenjevanja

Izbor najbolj inovativnih živil je v izključni pristojnosti Inštituta za nutricionistiko. Izbor bo opravila posebna, za ta namen ustanovljena Strokovna skupina na inštitutu. Inštitut bo javno objavil seznam nagrajenih živil in strokovno utemeljitev za najbolj inovativna živila. Inštitut ne bo podajal utemeljitev, zakaj določeno živilo ni prejelo priznanja. Pritožbe na izbor niso mogoče. V ocenjevanje prejetih izdelkov inštitut ne bo vračal.

Stroški sodelovanja

Sodelovanje na razpisu ne predstavlja nobenega stroška za sodelujoče. Projekt je povsem nekomercialne narave in se v celoti financira iz sredstev Inštituta za nutricionistiko in Ministrtstva za zdravje RS. Izbrana najbolj inovativna živila bomo na lastne stroške predstavili javnosti. Proizvajalcem izbranih živil bomo omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju lahko tudi komunicirali v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil, brez kakršnih koli dodatnih stroškov. Pri tem bodo lahko uporabljali poseben, v ta namen pripravljen, znak (slika zgoraj). 

Predstavitev izbranih najbolj inovativnih živil

Izbrana živila bo Inštitut za nutricionistiko predstavil javnosti:

• na javni predstavitvi,
• na spletni strani inštituta,
• na Facebook strani inštituta, ki ima že preko 59.000 prijateljev,
• z obveščanjem medijev.

Prejemnikom priznanj bomo omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju lahko komunicirali v javnosti (tako na označbah kot predstavitvah živil). V ta namen smo pripravili poseben simbol in pravila uporabe simbola. Uporaba simbola bo brezplačna. Morebitna promocija živil v medijih z oglaševanjem je prosta odločitev in strošek posameznega proizvajalca živila.

Programi

Izbor najbolj inovativnih živil

• Aktualen

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2025, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oz. izboljšanih živil in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Letos so nagrade prejeli Pekarna Spar za čičerikino copatko, Mlinotest za beljakovinske testenine Mlinotest Active Protein Sedani, Bio dobrote za linijo ekoloških mlečnih izdelkov z okusom banane, Spar za solati Champ in Hot Champ ter Nikino bovlo, Pivka Perutninarstvo za piščančjo in veggie solato Mexicana, in BioWay za rastlinsko 'bolognese' omako s korenčkom. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejela Ekološka kmetija Kukenberger za slane štruklje, posebno nagrado za inovativnost pri lokalni pridelavi in predelavi živil pa Lifis za linijo liofilizirane zelenjave. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Podjetja na razpisu sodelujejo brez stroškov, prejeta nagrada pa jim omogoča promocijo izdelkov ob uporabi posebnega znaka.

Slika 1: Najbolj inovativna živila leta 2025, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko

Letošnja podelitev nagrad za najbolj inovativna živila leta je že 11. po vrsti. Projekt že od samega začetka sofinancira Ministrstvo za zdravje, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Inštitut za nutricionistiko je doslej nagrado za najbolj inovativna živila podelil več kot stotim živilom, ki so v svoji kategoriji najbolj izstopala. Izkušnje doslej nagrajenih podjetij so pokazale, da prejem nagrade in uporaba znaka »Inovacija leta« pomembno prispeva k promociji novo uvedenih živil na trg, saj v množici izdelkov na tržišču potrošniki nova živila pogosto težko prepoznajo. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Razpis inštituta podjetja spodbuja podjetja k izboljšavam obstoječih in novo razvijajočih izdelkov, kar se kaže tudi pri inovativnih pristopih pri razvoju izdelkov danes. Tako npr. posvečajo večjo pozornost hranilni sestavi, dodajanju sestavin, ki prispevajo k večji vsebnosti prehranskih vlaknin, zelenjave in stročnic ter zmanjševanju vsebnosti soli, sladkorjev in nasičenih maščob. Verjamemo, da je tudi naš projekt pomembno prispeval k temu, da so kruhi slovenskih podjetij, ki skrbijo za razvoj izdelkov z ugodno prehransko vrednostjo, danes manj slani, jogurti pa manj sladki. Obenem je pomembno, da pri tem skrbijo tudi za okusnost izdelkov, saj je prav to ključen dejavnik za všečnost izdelkov pri potrošnikih. V ta namen je v podjetjih potreben precejšen aganžma razvojnikov ter optimizacija tehnoloških postopkov, temelječa na veliko znanja in izkušnjah, ki ga v slovenskih živilskih podjetjih zagotovo ne manjka.«

Potrošniki širjenja nabora izdelkov in izboljševanja prehranske sestave ne sprejemajo vedno pozitivno, informacij o sestavi pa pogosto ne razumejo. Hkrati nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, njihova proizvodnja pa je lahko povezana z večjimi začetnimi vlaganji. Domači proizvajalci zato v močni mednarodni konkurenci vlagajo velike napore, da bi takšna živila dosegla potrošnike in tudi dolgoročno obstala na tržišču. Uspehi projekta izbora najbolj inovativnih živil so zato še posebej pomembni, saj se tako dolgoročno bogati ponudba živil z ugodnejšo sestavo za slovenske potrošnike.

Potek izbora najbolj inovativnih živil leta 2025

K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali največ tri predloge. Polovica vseh prispelih predlogov je bila podana s strani proizvajalcev - tako večjih kot manjših. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za nadaljevanje uspešnega projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli že pred enajstimi leti – prvič smo priznanja podelili že leta 2015. Od vsega začetka je namen projekta spodbujanje inovativnosti domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil. Pomemben poudarek pri izboru je na ugodni prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost potrošniku, okolju ter ohranjanju tradicionalnih slovenskih jedi. V zadnjih letih smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati naslavljajo tako zmanjševanje vpliva na okolje, kot tudi ugodno prehransko sestavo, za podporo zdravju potrošnikov. Največ pozornosti usmerjajo v zniževanje vsebnosti sladkorja in soli v živilih. Kot zelo koristno vidimo tudi vse pogostejše vključevanje beljakovin rastlinskega izvora, predvsem stročnic. Gre za sestavino z visoko prehransko vrednostjo, ki je pomembna tudi z vidika okoljske trajnosti.«

Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Doc. dr. Anita Kušar: »Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. V izogib subjektivnemu ocenjevanju smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno sestavo. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil. Od skupaj prejetih 68 predlogov je nekaj več kot 60% izdelkov doseglo oceno za ugodno prehransko sestavo in so tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer smo upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin, tehnološkim postopkom in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil. Nagrado za najbolj inovativna živila je letos prejelo osem podjetij za živila, ki so v svojih kategorijah najbolj izstopala. Nagrajena živila izstopajo po količini sladkorjev med mlečnimi izdelki, vsebnosti soli in okusnosti pri kruhih ter visoko vsebnostjo zelenjave tako v konzerviranih, kot pred-pripravljenih izdelkih. Nagrajena živila dokazujejo tudi, da je mogoče recepte za tradicionalne in druge jedi, ki so pogosto na naših jedilnikih, posodobiti in pripraviti tako, da je dosežena ugodnejša prehranska sestava, trajnost, predvsem pa zagotoviti okusnost z uporabo lokalnih kakovostnih surovi in tehnološke obdelave, ki omogoča priročnost uporabe.«

Razpoložljivost kakovostnih in v Sloveniji proizvedenih živil spodbuja tudi država

Ključni cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo.  To je tudi glavni namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira. Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje RS: »Biti inovativen, kreativen, prehransko ustrezen in vizionarski je zahtevna naloga, ki so ji številni slovenski proizvajalci kos že več let, kar nas izjemno veseli. Izbor Inovativnih živil je primer zelo uspešnega sodelovanja med Ministrstvom za zdravje, Inštitutom za nutricionistiko in slovenskimi proizvajalci, ki razumejo pomen prilagoditve proizvodov potrebam človeka. Ključna je torej dobra dostopnost do zdravih, varnih in hranilno uravnoteženih obrokov oziroma živil, saj je to predpogoj za zdravo prehranjevanje. A brez dvoma je še zahtevnejša naloga, da ljudi za to tudi motiviramo. In v tem je naša skupna družbena odgovornost. Ministrstvo za zdravje je skrbnik izvajanja Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, znotraj katerega sodelujemo različna ministrstva. S programom Dober tek Slovenija, zdravo uživaj & več gibaj! želimo izboljšati prehranjevalne navade prebivalcev, povečati razpoložljivost zdravju koristnih živil, olajšati zdrave nakupne odločitve in bolje ozavesti pomen ustrezne prehrane in redne telesne dejavnosti v skrbi za svoje zdravje.«

Ana Le Marechal Kolar, generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ob razglasitvi letošnjih nagrajencev izpostavila: »Podelitev nagrad za najbolj inovativna živila je pomemben korak k spodbujanju razvoja živil, ki ne le sledijo potrebam potrošnikov, ampak tudi prispevajo k bolj trajnostni in zdravi prihodnosti. Ponosni smo, da podpiramo tovrstne projekte, ki podjetja spodbujajo k razvoju izdelkov z izboljšano prehransko sestavo in pri tem ohranjajo tradicionalne vrednote slovenske kulinarike. Inovacije v živilski industriji so ključne za razvoj trga, saj želimo slovenske potrošnike usmerjati k prehrani, ki je tako zdrava kot okolju prijazna. Nagrajeni izdelki so odličen primer, kako lahko podjetja z naprednim razmišljanjem in odgovornim pristopom do sestave izdelkov dosežejo visoke standarde tako na področju kakovosti kot tudi trajnosti. Verjamem, da bodo te izdelke potrošniki prepoznali kot odlične primere v prehranski ponudbi, hkrati pa bodo nagrajeni proizvajalci vzor drugim.«

Utemeljitev izbora najbolj inovativnih živil leta 2025

Nagrada za inovativnost v skupini kruhov

Čičerikina copatka

Pekarna Spar, Spar Slovenija d.o.o.

Čičerikina copatka Pekarne Spar je pripravljena iz pšenične moke, ki so ji dodane štiri vrste polnozrnatih mok - ovsena, ržena, ajdova in pirina ter čičerikina moka. Okus in hrustljavost dopolnjujejo sončnična semena, ovseni kosmiči in koruzni drobljenec. Štručko odlikuje posebej ugodna hranilna sestava, visoka vsebnost prehranske vlaknine, je vir beljakovin in vsebuje manj soli kot večina kruhov na slovenskem tržišču.

Nagrada za inovativnost v skupini testenin

Beljakovinske testenine Mlinotest Active Protein Sedani rigati

Mlinotest d.d.

Beljakovinske testenine podjetja Mlinotest so narejene iz pšeničnega durum zdroba in izolata grahovih beljakovin. Odlikuje jih visoka vsebnost beljakovin. Zaradi visoke vsebnosti beljakovin predstavljajo dobro alternativo drugim visoko-beljakovinskim obrokom, uporablja pa se jih lahko bodisi samostojno ali kot prilogo. Testenine so po okusu, videzu in lastnostih kuhanja podobne klasičnim testeninam, kar je pri tovrstnih inovacijah včasih težko zagotoviti.

Nagrada za inovativnost v skupini mlečnih izdelkov

Linija ekoloških mlečnih izdelkov z okusom banane

Bio dobrote d.o.o.

Linijo mlečnih izdelkov z bananinim pirejem podjetja Bio dobrote predstavljajo trije izdelki: jogurt, kefir in fermentiran mlečni izdelek Noni. Vsi trije izdelki so izdelani iz mleka pridelanega na slovenski ekološki kmetiji Žgajnar in navdušujejo s polnim sadnim okusom in privlačno teksturo. Izdelke odlikuje ugodna hranilna sestava v primerjavi s podobnimi izdelki na tržišču, saj vsebujejo zmerno količino sladkorja in tako predstavljajo dobro izbiro v skupini mlečnih izdelkov z okusom.

Nagrada za inovativnost v skupini pred-pripravljenih izdelkov

Spar To Go: Solati Champ in Hot Champ ter Nikina bovla

Spar Slovenija d.o.o.

Podjetje Spar Slovenija je svojo linijo pred pripravljenih obrokov SPAR To Go razširilo s tremi novimi solatami, ki predstavljajo okusne in hranljive obroke za vse okuse. Solata Champ predstavlja svež beljakovinski obrok s piščančjimi trakci in kozicami ter raznovrstno zelenjavo, ki jo popestri česnov preliv. Za večji apetit je na voljo solata Hot Champ, ki poleg piščanca vsebuje tudi riž, obilico sveže zelenjave in pekoč preliv z ravno pravšnjo stopnjo pikantnosti. Novost je tudi Nikina bovla, sestavljena iz puhastega riža, hrustljavega piščanca in raznolike zelenjave, povezane s posebno omako. Vse solate izstopajo po bogati vsebnosti zelenjave in polnem okusu. Nikina bovla predstavlja vir beljakovin medtem ko se solati Champ in HOT Champ ponašata z visoko vsebnostjo beljakovin.

Nagrada za inovativnost v skupini konzerviranih živil

Njami piščančja in veggie solata Mexicana

Pivka Perutninarstvo d.d. v sodelovanju z Delamaris d.o.o.

Njami konzervirani solati Mexicana sta praktičen in hranljiv obrok z rahlo pikantnim okusom, na voljo v dveh različicah: mesni (s piščančjim mesom) in rastlinski (z veganskimi sojinimi beljakovinami). Izdelka vsebujeta obilico zelenjave in stročnic, kot so rdeči fižol, korenje, koruza ter rdeča paprika. Glavni vir beljakovin v mesni različici je kakovostno piščančje meso, medtem ko rastlinsko različico odlikujejo sojini trganci. Solati sta bogati z beljakovinami in sta tudi vir prehranskih vlaknin, zaradi česar sta odlična izbira za hitro malico ali obrok na poti.

Nagrada za inovativnost v skupini omak

Rastlinska 'bolognese' omaka s korenčkom

BioWay, Tanja Toplak s.p.

Rastlinska 'bolognese' omaka s korenčkom BioWay je okusna zelenjavna alternativa priljubljeni mesni omaki. Omogoča hitro pripravo obroka, obogatenega z zelenjavo, odlikuje jo bogat in poln okus. Visoka vsebnost beljakovin iz sojinega drobljenca in prehranske vlaknine poskrbijo za teksturo, ki spominja na mesno različico. Izpostaviti velja praktičnost uporabe, saj gre za pred-pripravljen izdelek. Omaka je popolna izbira za vse, ki želijo okus domače kuhinje tudi kadar jim za kuhanje zmanjka časa. Pakiranje v povratni steklovini pa prispeva k trajnosti izdelka.

Posebna nagrada za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi

Ekosirarna - Slani štruklji

Ekološka kmetija Kukenberger v sodelovanju z Anjini domači štruklji

Slani štruklji Ekosirarne Kukenberger predstavljajo sodobno različico tradicionalne slovenske jedi. Pripravljeni so iz kakovostnih lokalnih sestavin, posebej pa jih odlikuje okus skute iz ekološkega senenega A2 mleka. Ročna izdelava v sodelovanju z Anjinimi domačimi štruklji zagotavlja avtentičnost in prispeva k ohranjanju kulturne dediščine. Izdelek predstavlja bogat vir beljakovin. Njegova prednost je tudi praktičnost, saj so štruklji že kuhani, narezani in zamrznjeni, kar olajša pripravo ter ustreza potrebam sodobnega potrošnika.

Posebna nagrada za inovativnost pri lokalni pridelavi in predelavi živil

Linija liofilizirane zelenjave Lifis

Lifis, Marjana Kopač Farkaš s.p.

Linija liofilizirane zelenjave Lifis je odlična alternativa običajnim prigrizkom, ki jim je pogosto dodana sol, po drugi strani pa lahko služi tudi kot okusna popestritev različnih jedi. Liofilizirano korenje, pesa, cvetača, paprika in druga zelenjava ne vsebujejo dodane soli ali olja, kar jih uvršča med izbire s posebej ugodno prehransko sestavo. Zelenjava je lokalno pridelana, postopek liofilizacije pa omogoča ohranjanje biološke vrednosti živila, hkrati pa ohranja tako predelana zelenjava bogat okus in aromo. Medtem ko je liofilizirano sadje na trgu že dobro poznano, pa predstavlja liofilizirana zelenjava redkost in inovativno ponudbo.

Inštitut proizvajalcem nagrajenih živil omogoča uporabo posebnega znaka projekta, tako pri označevanju kot oglaševanju nagrajenih živil. Za razliko od nekaterih drugih tovrstnih nagrad in izborov, kjer si podjetja takšne znake naročijo in zanje plačujejo, je uporaba znaka projekta Inovativna živila za podjetja povsem brezplačna, izbor pa je bil neodvisen in ni bil povezan s kakršnimi koli stroški za podjetja.

Poleg nagrajenih izdelkov je bilo na razpis prijavljenih tudi več drugih živil, ki kažejo na inovativnost v domači živilski industriji. Na inštitutu verjamejo, da se bodo v podjetjih še naprej trudili, da bo potrošnikom na voljo pestra izbira kakovostnih živil, proizvedenih v Sloveniji.

Foto in video vsebine

Fotografije izbranih živil: PR2025_NUTRIS_inovativna_zivila_rezultati_slike.zip

Posnetek dogodka je na voljo na povezavi YouTube.

Fotografije dogodka so dostopne na povezavi WeTransfer. 

Dodatne informacije o projektu:

https://nutris.org/inovativna-zivila

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/razpis-inovativna-zivila-leta-2025

PDF Izjava za javnost

Iz arhiva - v preteklih letih nagrajena živila:

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-2024

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2023

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2022

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2021

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2020

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2019

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2018

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2017

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2016

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2015

Kontakt za medije:        

            Betka Šuhel Mikolič, Inštitut za nutricionistiko

            e-naslov:Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 059 068 870

Programi

Izbor najbolj inovativnih živil

Inštitut za nutricionistiko je začel z izborom najboilj invativnih živil leta 2025. Gre za nadaljevanje uspešnega, v letu 2014 začetega projekta, v okviru katerega smo v začetku letošnjega leta predstavili najbolj inovativna živila leta 2024, ob desetletnici izvajanja projekta pa so bile razglašene tudi jubilejne nagrade. Tudi v tokratnem izboru bomo nagradili najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Namen projekta je spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih inovativnih živil ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo, prijaznost potrošniku ali druge cilje. Projekt se v celoti financira iz sredstev Inštituta za nutricionistiko in Ministrstva za zdravje in je zato povsem brez stroškov za sodelujoča podjetja. Izbrana najbolj inovativna živila leta 2025 bo inštitut predstavil na javni predstavitvi v začetku leta 2025. Proizvajalcem izbranih živil bomo tudi omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju brez kakršnih koli stroškov komunicirali v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil.

Projekt sofinancira:

Vabimo vse proizvajalce živil v Sloveniji, od najmanjših turističnih kmetij pa do velikih živilskih podjetij, da nam posredujejo svoje predloge za najbolj inovativne živilske izdeleke, proizvedene na območju Slovenije in lansirane na tržišče med 1.12.2023 in 30.11.2024. Pobude sprejemamo tudi s strani potrošnikov. V poštev pridejo prav vsi izdelki, ki jih ureja živilska zakonodaja, tudi pijače, z izjemo alkoholnih in žganih pijač. V izboru prav tako ne morejo sodelovati izdelki, ki jih obravnava druga zakonodaja (npr. zdravila, medicinski pripomočki) ter prehranska dopolnila. V tokratnem razpisu bo podeljena posebna nagrada za najbolj inovativno polnozrnato živilo. Pobude sprejemamo do 30. novembra 2024, javna predstavitev pa je predvidena v začetku leta 2025.

Navodilo za prijavo živil na razpis

Inštitut bo najbolj inovativna živila izbral med predlogi, prejetimi s strani proizvajalcev živil ter predlogi v ta namen ustanovljene Strokovne skupine. Strokovna skupina med predloge za izbor lahko doda živila, ki so jih sodelujoči strokovnjaki bodisi sami zasledili na tržišču, bodisi so bili predlagani s strani potrošnikov.

Postopek prijave za proizvajalce živil

Vsak proizvajalec živil lahko v izbor posreduje največ tri, po svoji oceni najbolj inovativna živila.

Navodila za prijavo inovativnih živil s strani proizvajalcev:

• Prijavo začnete z izpolnitvijo spletne prijavnice
• Na vaš e-naslov bomo v roku petih delovnih dni poslali vsebino vaše prijave, ki jo podpišite in skupaj s predlaganim živilom pošljite po pošti na naslov: Inštitut za nutricionistiko, Koprska ulica 98, 1000 Ljubljana. Upoštevane bodo prijave, odposlane do vključno 30. novembra 2024.
• Če našega povratnega e-sporočila ne prejmete v roku petih delovnih dni, nas o tem prosim obvestite na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Pobude s strani potrošnikov

Pobude potrošnikov sprejemamo izključno preko e-mail naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali v komentarjih pod temu namenjenimi objavami na FB strani Zdrava prehrana – Inštitut za nutricionistiko.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati živila v izboru

• Proizvodnja živila v Sloveniji s strani proizvajalca s sedežem v Sloveniji.
• Živilo ne sme biti lansirano na tržišče pred 1.12.2023 in po 30.11.2024. V primeru reformulacije živila se ta pogoj nanaša na reformulirano živilo.
• Vsak proizvajalec lahko prijavi največ tri živila.
• V prijavi je potrebno pojasniti sestavo in posebnosti živila in vidik inovativnosti (glejte spodnja merila).
• Prijavi se lahko izdelke, ki jih obravnava živilska zakonodaja, tudi pijače, z izjemo alkoholnih in žganih pijač. V izboru ne morejo sodelovati izdelki, ki jih obravnava druga zakonodaja (npr. zdravila in medicinski pripomočki) ter prehranska dopolnila.

Merila za ocenjevanje živil

Namen projekta je spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih inovativnih živil ali preoblikovanju obstoječih živil. V predlogu je potrebno pojasniti posebnosti živila in vidik inovativnosti. Strokovna skupina bo kot primerne upoštevala najrazličnejše vidike inovativnosti, kot npr:

• posebnosti v sestavi in hranilni vrednosti živila, povezane z namenom doseganja ugodne prehranske sestave, koristi za zdravje in/ali prilagajanju za posebne skupine uporabnikov;
• posebnosti formulacije in/ali embalaže živila, za večjo prijaznost potrošniku in/ali prilagajanju za posebne skupine uporabnikov;
• posebnosti v tehnologiji proizvodnje živila, za doseganje višjih standardov varnosti in kakovosti živil;
• druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost okolju, trajnostni vidik, idr.;
• v tokratnem razpisu bo podeljena posebna nagrada in sicer nagrada za najbolj inovativno polnozrnato živilo. Za opredelitev "polnozrnato" živilo se uporabljajo zakonodajni kriteriji, kjer ti niso določeni, pa mora biti vsebnost polnozrnatih sestavin v živilu višja od 30%. 

Pojasnilo inovativnosti se lahko nanaša na enega ali več zgoraj omenjenih področij. Prijavitelji morajo v prijavi nasloviti tudi cenovno konkurenčnost proizvoda in dostopnost za širšo populacijo.  

Kot enega izmed ključnih parametrov ocenejvanja se bomo poslužili profiliranja živil glede na prehransko sestavo, zaradi česar bodo iz ocenjevanja izločena živila z visoko vsebnostjo maščob, predvsem nasičenih, sladkorjev, soli in vsebnostjo drugih snovi, vključno s sladili, katerih uživanje želimo omejevati. V skupini jogurtov bodo imeli pri vrednotenju prednost izdelki z vsebnostjo sladkorja pod 10 g/100 g živila, v skupini kruhov pa izdelki z vsebnostjo soli pod 1,2 g/100 g živila.

Potek ocenjevanja

Izbor najbolj inovativnih živil je v izključni pristojnosti Inštituta za nutricionistiko. Izbor bo opravila posebna, za ta namen ustanovljena Strokovna skupina na inštitutu. Inštitut bo javno objavil seznam nagrajenih živil in strokovno utemeljitev za najbolj inovativna živila. Inštitut ne bo podajal utemeljitev, zakaj določeno živilo ni prejelo priznanja. Pritožbe na izbor niso mogoče. V ocenjevanje prejetih izdelkov inštitut ne bo vračal.

Stroški sodelovanja

Sodelovanje na razpisu ne predstavlja nobenega stroška za sodelujoče. Projekt je povsem nekomercialne narave in se v celoti financira iz sredstev Inštituta za nutricionistiko in Ministrtstva za zdravje RS. Izbrana najbolj inovativna živila bomo na lastne stroške predstavili javnosti. Proizvajalcem izbranih živil bomo omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju lahko tudi komunicirali v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil, brez kakršnih koli dodatnih stroškov. Pri tem bodo lahko uporabljali poseben, v ta namen pripravljen, znak (slika zgoraj). 

Predstavitev izbranih najbolj inovativnih živil

Izbrana živila bo Inštitut za nutricionistiko predstavil javnosti:

• na javni predstavitvi,
• na spletni strani inštituta,
• na Facebook strani inštituta, ki ima že preko 59.000 prijateljev,
• z obveščanjem medijev.

Prejemnikom priznanj bomo omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju lahko komunicirali v javnosti (tako na označbah kot predstavitvah živil). V ta namen smo pripravili poseben simbol in pravila uporabe simbola. Uporaba simbola bo brezplačna. Morebitna promocija živil v medijih z oglaševanjem je prosta odločitev in strošek posameznega proizvajalca živila.

Programi

Izbor najbolj inovativnih živil

• Aktualen

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2024, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oz. izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Letos so nagrade prejeli linija pijač Dana Mineral brez sladkorja in sladil, Sparov jesenski kruh, Kmečka pekarna (Janja Metličar s.p.) za linijo testenin iz črne soje Poljka, linija EGO jogurtov v lončku iz Ljubljanskih mlekarn, kefir Krepki suhec z dodanimi beljakovinami Mlekarne Krepko, burek s čičerikino kremo iz Pekarne Pečjak in Graske, ETA Kamnik za enolončnico s čičeriko, lečin tatar - zelenjavni namaz Argeta iz Atlantic Droga Kolinska, in prosena kaša z jabolki iz Mercator IP. Posebno nagrado za inovativnost pri izboljševanju sestave živil sta prejela Don Don in Lidl za proteinski kruh brez kvasa, posebno nagrado s področja trajnosti pa Bevo za rastlinska »rebrca« Juicy Marbles. Ob desetletnem jubileju projekta je Inštitut za nutricionistiko prvič podelil tudi nagrade za inovacije desetletja. Jubilejno nagrado je prejelo deset podjetij za živila, ki so bila v obdobju od leta 2015 naprej nagrajena kot inovativna živila leta in po oceni strokovne skupine ter potrošnikov najbolj izstopajo v svoji skupini. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Podjetja na razpisu sodelujejo brez stroškov, prejeta nagrada pa jim omogoča promocijo izdelkov ob uporabi posebnega znaka.

Slika 1: Najbolj inovativna živila leta 2024, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko

Letošnja podelitev nagrad za najbolj inovativna živila leta je jubilejna, že 10. po vrsti. Projekt že od samega začetka sofinancira Ministrstvo za zdravje, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Inštitut za nutricionistiko je doslej nagrado za najbolj inovativna živila podelil več kot stotim živilom, ki so v svoji kategoriji najbolj izstopala. Izkušnje doslej nagrajenih podjetij so pokazale, da prejem nagrade in uporaba znaka »Inovacija leta« pomembno prispeva k promociji novo uvedenih živil na trg, saj v množici izdelkov na tržišču potrošniki nova živila težko prepoznajo. Na inštitutu so ob tej priložnosti med vsemi dosedanjimi nagrajenci izvedli tudi anketo o zadovoljstvu. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Večina podjetij je projekt ocenila z najvišjo možno oceno, hkrati pa je bil projekt prepoznan kot edinstven v naši regiji. Razpisi inštituta so podjetja spodbujali k izboljšavam obstoječih in novo razvijajočih izdelkov, kar se kaže tudi pri poročanju podjetij o izboljšanih praksah pri razvoju izdelkov. Tako npr. posvečajo večjo pozornost hranilni sestavi, predvsem zmanjševanju vsebnosti soli in sladkorjev ter dodajanju sestavin, ki prispevajo k večji vsebnosti prehranskih vlaknin, zelenjave in stročnic. Hkrati pa ostajajo enako pozorni, da so takšna živila okusna in privlačna za potrošnike. V ta namen je potrebna optimizacije tehnoloških postopkov, za kar je potrebno veliko znanja in izkušenj, ki ga v slovenskih živilskih podjetjih zagotovo ne manjka.  Evalvacija projekta je pokazala, da je danes na prodajnih policah še vedno približno tri četrtine v zadnjem desetletju nagrajenih živil, kar je pomemben uspeh vseh vpletenih. Izkušnje namreč kažejo, da mnoga inovativna živila z ugodno hranilno sestavo hitro izginejo iz trgovskih polic, saj jih proizvajalci ne uspejo učinkovito predstaviti potrošnikom.«

Proizvajalci so poročali, da potrošniki širjenja nabora izdelkov in izboljševanja prehranske sestave ne sprejemajo vedno pozitivno, informacij o sestavi pa pogosto ne razumejo. Hkrati nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, njihova proizvodnja pa je lahko povezana z večjimi začetnimi vlaganji. Domači proizvajalci se v močni mednarodni konkurenci zato z velikimi napori borijo, da bi takšna živila dosegla potrošnike in tudi dolgoročno obstala na tržišču. Uspehi projekta izbora najbolj inovativnih živil so zato še posebej pomembni, saj se tako dolgoročno bogati ponudba živil z ugodnejšo sestavo za slovenske potrošnike. 

Potek izbora najbolj inovativnih živil leta 2024

K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali največ tri predloge. Slaba polovica vseh prispelih predlogov je bila podana s strani proizvajalcev - tako večjih kot manjših. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za nadaljevanje uspešnega projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli že pred desetimi leti – prvič smo priznanja podelili leta 2015. Že od vsega začetka je namen projekta spodbujanje inovativnosti domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil. Pomemben poudarek pri izboru je na ugodni prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost potrošniku ter okolju. V zadnjih letih smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati naslavljajo tako zmanjševanje vpliva na okolje, kot tudi ugodno prehransko sestavo, za podporo zdravju potrošnikov. Največ pozornosti usmerjajo v zniževanje vsebnosti soli in sladkorja v živilih. Kot zelo koristno vidimo tudi vse pogostejše vključevanje precej zapostavljenih stročnic v raznolike živilske izdelke. Gre za sestavino z visoko prehransko vrednostjo, ki je pomembna tudi z vidika okoljske trajnosti.«

Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Doc. dr. Anita Kušar: »Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. V izogib subjektivnemu ocenjevanju smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno sestavo. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil. Od skupaj prejetih 104 predlogov je nekaj več kot 60% izdelkov doseglo oceno za ugodno prehransko sestavo in so tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer smo upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin, tehnološkim postopkom in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil. Nagrado za najbolj inovativna živila je letos prejelo trinajst podjetij za živila, ki so v svojih kategorijah najbolj izstopala. Opazne pozitivne spremembe smo med drugim zaznali pri količini sladkorjev med mlečnimi izdelki in vsebnosti soli ter prehranske vlaknine pri kruhih. Nagrajena živila dokazujejo tudi, da je zelo aktualno vključevanje stročnic v živilske izdelke. Po daljšem času smo letos spet podelili tudi nagrado v skupini brezalkoholnih pijač. Ponudba je bogatejša za pijači z zanemarljivo količino sladkorja, kar je zelo dobrodošla popestritev ponudbe na tržišču.«

Ob 10. obletnici projekta prvič podeljene jubilejne nagrade Inovacija desetletja

Ob 10. letnici projekta so se na Inštitutu za nutricionistiko odločili podeliti tudi jubilejne nagrade živilom, ki so v zadnjem desetletju v svoji kategoriji posebej izstopala. Pri tem je bila upoštevana ocena prehranske sestave izdelkov ter drugi vidiki inovativnosti. V obravnavo so bila vključena vsa v preteklih desetih letih nagrajena inovativna živila, ki so do danes ostala na trgovskih policah. Ključen kriterij pri izboru inovacij desetletja je bil prehranski profil živila. V več skupinah živil zaradi velike konkurenčnosti na ta način ni bilo možno izbrati jasnega zmagovalca, zato so bili v izbor vključeni tudi potrošniki. V anketiranje je bilo vključeno preko 800 odraslih prebivalcev Slovenije, ki so izbirali izmed izdelki, ki so se po prehranskem profilu uvrstili v ožji izbor. Nagrajena živila lahko nosijo poseben znak Inovacija desetletja. Jubilejne nagrade so prejeli Mlekarna Celeia za linijo jogurtov LCA brez dodanega sladkorja in brez sladil, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija, podjetje BMM za Gabaroni ekološki čičerikini svedrci, Rangus za Zlato tatarsko ajdovo kašo, Žito za kruh Drožnik, Pekarna Grosuplje, Don Don za pirin polnozrnati kruh, Mercator IP za zelenjavni namaz veganski tatarc Minute, Eta Kamnik za lečin bolognese Natureta in Delamaris za ribje solate Delamaris. Posebno jubilejno nagrado je prejela pekarna Spar za inovativnost pri izboljševanju sestave kruhov. Z jubilejnimi nagradami inštitut želi podjetja dodatno spodbuditi, da bi tako kakovostna živila še naprej ostala na tržišču.

Slika 2: Živila, ki so prejela jubilejno nagrado ob 10. obletnici projekta Inovativna živila leta

Razpoložljivost kakovostnih in v Sloveniji proizvedenih živil spodbuja tudi država

Ključni cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo, kar je hkrati tudi namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira. Ga. Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje RS: »Ministrstvo za zdravje, ki bdi nad izvajanjem nacionalnega programa Dober tek Slovenija, Zdravo uživaj & več gibaj!, projekt financira že od samega začetka. Projekt je to zgleden primer vključevanja priporočil zdravstvene stroke, naj naša prehrana vsebuje manj soli, sladkorjev, nasičenih maščob, več vlaknin. To poenostavljeno pomeni, da moramo v povprečju uživati več zelenjave, sadja, žit, stročnic, skratka čim več svežih, sezonskih in manj predelanih živil. Naj izpostavim, da se številni prebivalci že zavedajo pomena zmernosti pri uporabi soli in sladkorjev in tudi sami manj dosoljujejo hrano. Za vse tiste, ki jim je ukvarjanje s prehranskimi priporočili tuje, pa je dobro, da so na tržišču dostopni številni prehransko ugodni izdelki, po možnosti tudi jasno označeni. Za vse to si prizadevamo na Ministrstvu za zdravje, ki v sodelovanju z ministrstvom pristojnim za kmetijstvo, pripravljamo uredbo o dodatnem označevanju živil s simbolom »Dobra izbira«. Prepričani smo, da bodo jasne dodatne označbe, kot tudi vedno bolj uveljavljena mobilna aplikacija Veš kaj ješ, ki jo financiramo, dobrodošla pomoč pri nakupnih odločitvah. Kot pa nas nagovarja že sam naslov nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, Dober tek Slovenija, Zdravo uživaj & več gibaj!, ne pozabimo na vsakodnevno gibanje, ki nas ob primerni prehrani ohranja zdrave.«

Ga. Eva Knez, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrane, je ob razglasitvi letošnjih nagrajencev izpostavila: »Spodbujanje inovativnosti pri pridelavi hrane prispeva k razvoju novih in nadgradnji obstoječih živil ter tako prispeva k bolj zdravi in trajnostni ponudbi domačih živil na slovenskem. Hkrati pomeni tudi pomemben doprinos k obdelanosti slovenskega podeželja, rasti kmetijsko-živilskega sektorja in nacionalnega gospodarstva. Zavedati se moramo, da pestro in ohranjeno slovensko podeželje še vedno omogoča naravi prijazno pridelavo hrane. V zadnjih letih se sektor pridelave hrane sooča tudi z izzivi, kot so ohranjanje trajnosti, obvladovanje odpadkov in skrb za kakovost hrane ter zdravje potrošnikov. Slovenska živilskopredelovalna podjetja v tem trenutku izvažajo skoraj 35% svoje proizvodnje. Rast izvoza je pogojena tudi z razvojem novih in inovativnih živil, dvigom dodane vrednosti ter večjim številom inovacij, kar prispevajo k rasti izvoza. Zaradi svojih naravnih danosti Slovenija ne bo nikoli velika izvoznica poceni hrane, lahko pa postane izvoznik visokokakovostnih inovativnih proizvodov z višjo dodano vrednostjo, k čemur prispeva tudi projekt, ki mu danes posvečamo ta dogodek. Prioriteta Slovenije v naslednjih dveh letih je dvig samooskrbe s prilaganjem podnebnim spremembam ter zagotavljanje cenovno dostopne hrane potrošnikom. Pri tem kot pomemben faktor izpostavljam povezovanje vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano in še posebej bistven dostop do znanja, informacij in inovacij.«

Ob okroglem jubileju podeljevanja priznanj najbolj inovativnim živilom, so svoja razmišljanja o prehranskem vzdušju v Sloveniji na odru Kluba Cankarjevega doma razstirala ugledna imena širokih obzorij in pronicljivih uvidov. Pogovor z njimi je tekel na temo Kakšen je recept za inovativnost v prehrani? Na vprašanje: Zakaj sploh potrebujemo inovacije? so iz svojih praks odgovore črpali Mojmir Marko Šiftar, kuharski mojster dobitnik številnih mednarodnih priznanj, član komisije Masterchefa in vodja kuhinje v restavraciji Pen Klub: »Zvestoba samemu sebi, ko želiš ustvarjati inovativno, je na prvem mestu. Potem je tu potrebno črpati iz zgodovine, tradicije in okolja. Z dobrim poznavanjem vseh treh se šele lahko zgodijo inovacije. Potrebno se je zavedati tudi potreb, ki so iskane in potrebne v prihodnosti, da bo katerakoli inovacija pravilno služila svojemu namenu. Brez inovacij namreč ni evolucije. Brez evolucije ni napredka. In brez napredka ni obstoja.« Karina Cunder Reščič, urednica priloge Nedela, Odprta kuhinja: »Inovacije v prehrani nam pomagajo, kadar in kjer smo - žal - vsak po svoje "prekratki«: s časom, idejami, z voljo ali znanjem, da bi se prehranjevali res zdravo in polnovredno.« Anka Lišček Miklavič, nekdanja direktorica mlekarne Planika: »Ko smo inovirali naše izdelke, smo razmišljali predvsem o tem, kaj našega še lahko vkomponiramo vanje, poleg znanja in mleka. Seveda smo izhajali tudi iz želja potrošnika. Ko gre za inovativnost, si moraš upati in iz lokalnega okolja ponuditi tisto, kar je njegova značilnost. Iz izkušenj pa povem, da ni dovolj, da postaviš izdelek na prodajno polico in ga pustiš tam samevati. O njem moraš povedati zgodbo. Resnično. Ne pravljično. In z vsem, kar si, moraš stati za to zgodbo.«

Umetniški nastop na dogodku sta ukrojila profesionalna plesalca in koreografa Plesnega mesta, Tomaž Šter in Valeriyja Musina.

Utemeljitev izbora najbolj inovativnih živil leta 2024

Nagrada za inovativnost v skupini brezalkoholnih pijač

Dana Mineral, okusa mango & mandarina in lubenica & jagoda

Dana, proizvodnja in prodaja pijač, d.o.o.

Dana Mineral z okusoma mango & mandarina oz. lubenica & jagoda predstavljata odlično alternativo sladkim brezalkoholnim pijačam. Pijači sta brez sladkorja in sladil in imata zanemarljivo energijsko vrednost. Osvežilen okus je dosežen z inovativno kombinacijo manjše količine sadnega soka in izvlečka zelenega oz. belega čaja. Pijači predstavljata dobro izbiro za vsak dan za vsakogar, ki želi popestriti svoj vnos tekočine brez vnašanja dodatnih količin sladkorja.

 Nagrada za inovativnost v skupini kruhov

Jesenski kruh

Pekarna Spar, Spar Slovenija d.o.o.

Jesenski kruh Pekarne Spar je pripravljen iz slovenske moke z dodatkom kostanjevega pireja in moke grozdnih pešk. Kruh odlikuje sveža sredica in prijetno zaokrožena aroma s pridihom grozdja. Moka grozdnih pešk je pridobljena po hladnem stiskanju olja iz grozdnih pečk dozorelega slovenskega grozdja. Kruhu daje specifično aromo in rahlo zrnato strukturo. Kruh ima visoko vsebnost prehranskih vlaknin, vsebuje pa tudi manj soli kot večina kruhov na slovenskem tržišču.

Nagrada za inovativnost v skupini testenin

Linija testenin iz črne soje Poljka

Kmečka pekarna, Janja Metličar s.p.

Sušene testenine Poljka so narejene iz črne soje in pšeničnega durum zdroba. Na voljo pa je tudi različica jajčnih testenin. Črna soja je ohranjevalna sorta, tradicionalno gojena na Dravskem polju že več kot 100 let. Gre za visoko-beljakovinsko stročnico, zato tudi testenine iz črne soje odlikuje višja vsebnost beljakovin v primerjavi z običajnim testeninami. Trajnost izdelkov se odraža v lokalni pridelavi črne soje ter vključevanju stročnic v živilo.

Nagrada za inovativnost v skupini jogurtov

Linija EGO jogurtov v lončku

Ljubljanske mlekarne d.o.o.

Prenovljena linija dobro uveljavljenih izdelkov EGO je zdaj na voljo tudi v priročnem pakiranju v lončku. Poleg naravnega EGO jogurta so v Ljubljanskih mlekarnah razvili še tri zanimive sadne okuse jagoda & rabarbara, brusnica, acerola & žita ter breskev & lipov cvet. Gre za sadne jogurte z zmerno vsebnostjo sladkorja. To so uspeli doseči z dodatkom inulina, zaradi česar jogurti predstavljajo tudi vir prehranskih vlaknin. Jogurte odlikuje tudi kremasta struktura, svežina in okus. Linija predstavlja dobro alternativo slajšim različicam sadnih jogurtov na tržišču tudi znotraj linije EGO.

Nagrada za inovativnost v skupini kefirjev

Kefir Krepki suhec s proteini, okus vanilija

Mlekarna Krepko, Kele & Kele d.o.o.

Mlekarna Krepko v svoji novi linij kefirjev predstavlja izdelek Krepki suhec z dodanimi beljakovinami, ki je prvi tovrstni izdelek na slovenskem tržišču. Izdelek je narejen iz slovenskega mleka, odlikuje ga visoka vsebnost beljakovin in nizka vsebnost maščob. V primerjavi s podobnimi izdelki ga odlikuje tudi zmerna vsebnost dodanega sladkorja. Je brez laktoze ter zato primeren tudi za potrošnike, občutljive na laktozo. Fermentiran mlečni napitek ima prijeten, aromatičen vonj in okus po vaniliji ter ohranja rezkost, ki je značilna lastnost tradicionalnega kefirja.

 
Nagrada za inovativnost v skupini pekovskih izdelkov

Burek s čičerikino kremo

Pekarna Pečjak d.o.o. in Graska d.o.o.

Pekarna Pečjak in podjetje Graska sta pripravila alternativo dobro znanemu sirovemu bureku. Fermentirana čičerikina krema poskrbi za polnost okusa in spominja na okus sirnega nadeva. Burek s fermentirano čičerikino kremo odlikuje trajnostna prehranska naravnanost. V primerjavi z drugimi tovrstnimi izdelki na tržišču ima živilo nižjo vsebnost maščob in zmerno vsebnost soli. Izdelek je enostaven za uporabo, saj ga je potrebno le speči. Navdušeni bodo tudi potrošniki, ki sicer prisegajo na sirni burek.

 Nagrada za inovativnost v skupini pred-pripravljenih živil

Enolončnica s čičeriko

ETA Kamnik d.o.o.

Enolončnica s čičeriko podjetja ETA Kamnik predstavlja praktičen in hranljiv pred-pripravljen obrok s stročnicami, ki so v naši prehrani prehrani pogosto zapostavljene. Odlikuje ga visoka vsebnost zelenjave in stročnic ter poln okus, zaradi sestave pa predstavlja tudi vir beljakovin. Praktičnost izdelka se kaže v enostavni pripravi in možnosti shranjevanja pri sobni temperaturi, daljšem roku uporabnosti in cenovni dostopnosti. Trajnostni vidik živila se kaže tudi v več-porcijskem pakiranju v stekleni embalaži.

Nagrada za inovativnost v skupini namazov

Zelenjavni namaz Argeta, Lečin tatar

Atlantic Droga Kolinska d.o.o.

Podjetje Atlantic Droga Kolinska je v okviru blagovne znamke Argeta veggie zasnovalo nov okusen rastlinski namaz, ki dopolnjuje njihovo pestro ponudbo tovrstnih izdelkov. Liniji se je pridružil okusen namaz lečin tartar. Živilo odlikuje visok delež zelenjave in stročnic, zaradi česar predstavlja vir prehranskih vlaknin. Proizvajalec z izdelkom nadaljuje realizacijo začrtane vizije razvoja trajnostnih namazov. Živilo je še posebej primerno za zajtrk ali večerjo, predstavlja pa lahko tudi dobrodošlo popestritev izletniške malice.

Nagrada za inovativnost v skupini desertov

Prosena kaša z jabolki

Mercator IP d.o.o.

Podjetje Mercator IP s svojim izdelkom Prosena kaša z jabolki predstavlja desert, ki združuje tradicionalne sestavine slovenske kulinarike, hkrati pa dokazuje, da imajo tudi tovrstni izdelki lahko sprejemljivo vsebnost sladkorjev. V desert je vključena prosena kaša, ki je pogosto zapostavljeno žito s sicer dolgo tradicijo na našem območju. Pomembnost prosa se v zadnjih letih posebej poudarja, saj ima ugodno hranilno sestavo, je vsestransko uporabno, poleg tega pa pri pridelavi dobro kljubuje ekstremnim vremenskim razmeram. Več kot tretjino izdelka predstavljajo jabolka, ki poskrbijo za svežino in sladek okus, izdelku pa so dodani tudi orehi, ki dodatno popestrijo teksturo deserta.

Posebna nagrada za inovativnost pri izboljševanju sestave živil

Proteinski kruh brez kvasa

Don Don d.o.o. in Lidl Slovenija d.o.o. k.d.

V podjetju Don Don so v sodelovanju z Lidl Slovenija razvili Proteinski kruh brez kvasa, ki hkrati vsebuje manj soli od običajnih kruhov na tržišču. Ker sodi kruh med pogosteje uživana živila, je izboljševanje sestave v tej skupini živil še pomembnejše. Pri tem je potrebno izpostaviti, da izboljševanje hranilne sestave kruhov predstavlja tehnološki izziv, saj je hkrati potrebno zadostiti visoka senzorična pričakovanja potrošnikov. Gre za okusen kruh, ki predstavlja tudi vir prehranskih vlaknin, poseben okus pa mu dajejo dodana semena.

 Posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti

Rastlinska »rebrca« Juicy Marbles

Bevo d.o.o.

Rastlinska »rebrca« Juicy Marbles iz podjetja Bevo predstavljajo aktualno alternativno mesnim izdelkom s kostjo, saj so izdelana na osnovi rastlinskih beljakovin. Z vlaknasto strukturo, okusom ter izgledom se izdelek realistično približuje mesni različici. Izdelek odlikuje ugodna hranilna sestava, saj je zanj značilna visoka vsebnost beljakovin in prehranskih vlaknin ter nizka vsebnost nasičenih maščob. Dodan mu je tudi vitamin B12, ki ga rastlinska živila naravno ne vsebujejo. Tako živilo kot vizija podjetja sta usmerjena v spodbujanje trajnostnega načina prehranjevanja, pri čemer želijo rastlinske izdelke potrošnikom približati z inovativnim tehnološkim razvojem. Nagrado podeljujemo z ambicijo, da bi nadaljnji razvoj omogočil proizvodnjo cenovno dostopnih tovrstnih izdelkov za široko potrošnjo.

Utemeljitev izbora jubilejnih nagrad ob 10. obletnici projekta

 Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini jogurtov

Linija jogurtov LCA brez dodanega sladkorja in brez sladil

Mlekarna Celeia d.o.o.

Linijo jogurtov LCA brez dodanega sladkorja in sladil v okusu borovnice, maline ter brusnice in acai jagode odlikuje zelo nizka vsebnost sladkorja, jogurti ne vsebujejo dodanih sladkorjev niti sladil, kljub temu pa navdušujejo z odličnim okusom. Jogurti so tudi obogateni z vlaknino inulin, pridobljeno iz rastline cikorije. Izdelani so izključno iz slovenskega mleka. Razpoložljivi so v različnih pakiranjih, v lončku in plastenki kot tekoči jogurt.

 Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini kefirjev

MU kefir naravni, limona in vanilija

Ljubljanske mlekarne d.o.o.

Linija kefirjev MU naravni, limona in vanilija predstavlja fermentirane mlečne izdelke v osvežujočih okusih. Vsebujejo do 1,5 % mlečne maščobe. Posebnost te linije je tudi manj izrazit kiselkast okus kefirja, ki bo ustrezal širšemu krogu potrošnikov. Izdelkom iz linije Mu kefir je dodano tudi nekaj vitamina D. Naravni MU kefir vsebuje le v mleku naravo prisotne sladkorje, različici z limono in vanilijo pa imata zmerno vsebnost skupnih sladkorjev.

Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini testenin

Gabaroni ekološki čičerikini svedrci

BMM d.o.o.

Slovenske ekološke testenine so izdelane iz čičerike. Odlikuje jih zanimiv poln okus in posebna aroma, ki se odlično kombinira z raznolikimi omakami. So odličen vir prehranskih vlaknin in rastlinskih beljakovin. Izdelek prestavlja dobrodošlo obogatitev ponudbe izdelkov, pripravljenih brez uporabe žit.

Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini mlevskih izdelkov

Zlata tatarska ajdova kaša

Rangus d.o.o.

Zlata tatarska ajda ima prijeten, aromatičen in značilen, rahlo grenak okus. Gre za hranljivo živilo, ki ga odlikujejo tudi flavonoidi. Zrnje tatarske ajde je pridelano in predelano v Sloveniji. Zaradi debelih in trdih lusk ter drobnih zrn je proizvodnja kaše tatarske ajde tehnološko zahtevna, proizvajalec pa z ustrezno tehnologijo in nadzorom zagotavlja tudi, da med proizvodnjo ne pride do kontaminacije z glutenom. Živilo je zato primerno tudi za posameznike s celiakijo. Tatarsko ajdovo kašo lahko uporabimo kot prilogo ali samostojno jed, iz nje pa lahko pripravimo tudi zelo okusen čaj.

Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini kruhov

Žito Drožnik

Žito d.o.o.

Drožnik je pšenični mešani kruh, izdelan po posebnem, inovativnem postopku s pripravo droži. Kruh ima značilno ovalno obliko in rustikalno, atraktivno razpokano skorjo. Dolgotrajna fermentacija testa daje kruhu izredno aromatičnost in bogat okus, kljub temu da kruh vsebuje le 1 % soli. Zaradi posebnega postopka Drožnik nima intenzivnega kislega okusa, ki je sicer značilen za izdelke z dolgimi fermentacijskimi postopki. Kruh je pomemben gradnik uravnotežene prehrane, saj zaradi kombinacije uporabljenih mok predstavlja tudi vir prehranskih vlaknin.

 
Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini polnozrnatih živil

Pirin polnozrnat kruh

Pekarna Grosuplje, Don Don d.o.o.

Pirin polnozrnat kruh odlikuje odličen okus in dolga svežina. Pripravljen je iz 100% pirine moke in zaradi izjemno visoke vsebnosti prehranske vlaknine predstavlja odličen sestavni del vsakodnevne uravnotežene prehrane.







Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini namazov

Zelenjavni namaz Veganski tatarc Minute

Mercator IP d.o.o.

Veganski tatarc linije Minute je zanimiv in okusen zelenjavni namaz. Glavni sestavini sta leča in sušeni paradižniki, katerih aroma je prefinjeno zaokrožena z izbranimi začimbami. Kombinacija izbranih sestavin mu daje edinstven okus in aromo, ki se jima bodo težko uprli tudi ljubitelji mesa. Zaradi svoje sestave je bogat vir rastlinskih beljakovin in vir prehranskih vlaknin, ki predstavljajo še posebej pomembno komponento uravnotežene prehrane.

Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini pred-pripravljenih živil

Lečin bolognese Natureta

Eta Kamnik d.o.o.

Okus bolonjske omake v zelenjavni različici  predstavlja odlično izbiro med omakami za testenine. Omaka je pripravljena iz zelene leče in slovenske pasate iz svežih paradižnikov. Njena priprava je hitra in enostavna. Okus omake bo všeč tako odraslim kot otrokom, saj je odličen približek klasični bolonjski omaki. Omaka je vir rastlinskih beljakovin in dobra izbira za vse, ki želijo na enostaven način popestriti svojo prehrano z več zelenjave in stročnicami.

Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini konzerviranih živil

Ribje solate Delamaris

Delamaris d.o.o.

Linija ribjih solat Delamaris predstavlja priročne obroke, ki lajšajo vključevanje rib v prehrano. Linijo sestavlja šest izdelkov: losos Vital z bulgurjem, tuna Active s kvinojo in lečo, tuna Garden s fižolom in čičeriko, tuna Mexicana s fižolom in koruzo, orada Mediterana z rdečim rižem in skuša Balance s piro in pinjolami. Izdelki predstavljajo naraven vir beljakovin, odlikuje jih visoka vsebnost rib ter bogate kombinacije z različnimi žiti, stročnicami in zelenjavo. Predstavljajo enostavno izbiro za malico na poti ali obrok v naravi ob športni aktivnosti.

Jubilejna posebna nagrada za inovativnost pri izboljševanju sestave živil

Kruh z drožmi

Pekarna Spar, Spar Slovenija d.o.o.

Za proizvajalce je izboljševanje hranilne sestave živil velik izziv, saj pri tem krmarijo med pričakovanji potrošnikov, tehnološkimi zahtevami in javno-zdravstvenimi priporočili. Inovacije so še posebej dobrodošle pri pogosto uživanih živilih, kot je kruh. S tem namreč lahko pomembno prispevamo k bolj uravnoteženi prehrani, še posebej k nižjemu prehranskemu vnosu soli in višjemu vnosu prehranskih vlaknin. V Pekarni Spar so se s tem izzivom soočili še posebej zavzeto in potrošnikom ponuditi vrsto kruhov z zmerno količino soli, ki jih odlikujejo tudi druge inovativne lastnosti.  Izpostaviti velja njihovo tehnološko inovativnost, saj gre za zelo okusne kruhe, v katerih potrošniki ne pogrešajo dodatne soli. Med nagrajenimi kruhi izstopa kruh z drožmi, ki vsebuje približno tretjino manj soli kot povprečen kruh na tržišču.

 Inštitut proizvajalcem nagrajenih živil omogoča uporabo posebnega znaka projekta, tako pri označevanju kot oglaševanju nagrajenih živil. Za jubilejne nagrade je na voljo poseben znak Inovacija desetletja. Za razliko od nekaterih drugih tovrstnih nagrad in izborov, kjer si podjetja takšne znake naročijo in zanje plačujejo, je uporaba znaka projekta Inovativna živila za podjetja povsem brezplačna, izbor pa je bil neodvisen in ni bil povezan s kakršnimi koli stroški za podjetja.

Poleg nagrajenih izdelkov je bilo na razpis prijavljenih tudi več drugih živil, ki kažejo na inovativnost v domači živilski industriji. Na inštitutu verjamejo, da se bodo v podjetjih še naprej trudili, da bo potrošnikom na voljo pestra izbira kakovostnih živil, proizvedenih v Sloveniji.

Projekt izbora najbolj inovativnih živil se bo seveda nadaljeval, nov razpis za Najbolj inovativna živila leta 2025 bodo objavili v drugi polovici letošnjega leta.

Foto in video vsebine

Fotografije izbranih živil: PR2024_NUTRIS_inovativna_zivila_rezultati_slike.rar

Posnetek dogodka je na voljo na https://www.youtube.com/watch?v=4g-8UyOYfO8,

Posnetek dogodka v visoki resoluciji https://we.tl/t-rMhgovl7gs

Fotografije dogodka so na voljo na sledeči povezavi.

Dodatne informacije o projektu:

https://nutris.org/inovativna-zivila

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/razpis-inovativna-zivila-leta-2024

PDF Izjava za javnost

Iz arhiva - v preteklih letih nagrajena živila:

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2023

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2022

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2021

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2020

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2019

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2018

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2017

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2016

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2015

Kontakt za medije:        

            Betka Šuhel Mikolič, Inštitut za nutricionistiko

            e-naslov:Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 059 068 870

Programi

Izbor najbolj inovativnih živil

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbio's za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chef's choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Posebno nagrado za inovativnost s področja trajnosti je prejela Atlantic Droga Kolinska za Trajnostni program blagovne znamke Argeta. Inštitut za nutricionistiko nagrade za inovativnost podeljuje že deveto leto. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oz. izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. Vsa podjetja na razpisu sodelujejo brez stroškov, prejeta nagrada pa jim omogoča možnost promocije izdelkov ob uporabi posebnega znaka. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Slika: Najbolj inovativna živila leta 2023, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko

Sodobni čas postavlja pred proizvajalce živil posebne izzive, kot so visoka pričakovanja potrošnikov, močna mednarodna konkurenca, trenutno pa tudi aktualna dogajanja, povezana z obvladovanjem in posledicami pandemije in vojne. Raziskave kažejo, da se v tem času spreminjajo navade potrošnikov in njihov odnos do hrane. Nakupovanje hrane je postalo bolj načrtno, hkrati pa se povečuje zanimanje za lokalno pridelano hrano, kar se na trgu odraža s še bolj raznoliko ponudbo v Sloveniji proizvedenih kakovostnih živil. Povečanje ponudbe je tudi rezultat prizadevanj deležnikov za krepitev in vzpostavitev novih povezav med lokalnimi dobavitelji z živilsko industrijo in trgovskimi verigami. Ob tem je potrebno posebej izpostaviti, da potrošniki poleg kakovosti, cenovne konkurenčnosti in lokalnega porekla surovin, od proizvajalcev pričakujejo tudi inovativen razvoj v smeri izboljševanja sestave in okusa živil. Pri tem je pomembno, da so mnoga na novo razvita živila lahko zelo inovativna in imajo najrazličnejše prednosti, informacije o tem pa do potrošnika pogosto ne pridejo. Ob uvajanju na tržišče nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, proizvodnja pa je običajno povezana z večjimi začetnimi vlaganji, zato se domači proizvajalci v hudi mednarodni konkurenci z velikimi napori borijo, da bi takšna živila dosegla potrošnike in tudi dolgoročno obstala na tržišču. Proizvajalci pogosto namreč nimajo zadostnih oglaševalskih sredstev, da bi prednosti takšnih živil uspešno predstavili potrošnikom ter da bi obseg prodaje omogočil rentabilnost proizvodnje. Da bi potrošnikom predstavili izstopajoča inovativna živila ter podprli inovativnost slovenske živilske industrije, je Inštitut za nutricionistiko že deveto leto zapored razglasil najbolj inovativna slovenska živila. Na razpisu je bilo obravnavanih 79 predlogov, med katerimi so bila izbrana najboljša živila v posameznih kategorijah.

Potek izbora živil

K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali največ tri predloge. Slaba polovica vseh prispelih predlogov je bila podana s strani proizvajalcev - tako večjih kot manjših. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za nadaljevanje uspešnega projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli že pred leti – prvič smo priznanja podelili leta 2015. Že od vsega začetka je namen projekta spodbujanje inovativnosti domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil z več vidikov. Pomemben poudarek pri izboru je na ugodni prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost potrošniku ter okolju. Tudi pri letošnjem ocenjevanju živil smo zato v prvi vrsti upoštevali hranilno sestavo, saj želimo s projektom spodbuditi ponudbo živil, ki so koristnejša za zdravje. V nadaljevanju pa so bili pri izboru upoštevani še drugi vidiki inovativnosti. Pri podeljevanju nagrad smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati naslavljajo tako zmanjševanje vpliva na okolje, kot tudi ugodne prehranske sestave živil za zmanjšanje pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni. Narejen je bil pomemben korak v smeri vključevanja zelenjave, polnovrednih žit ter stročnic v živilske izdelke. S takšnimi izdelki lahko povečamo pestrost prehrane in hkrati zmanjšamo porabo živil, ki bolj obremenjujejo okolje.«

Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Doc. dr. Anita Kušar: »Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. V izogib subjektivnemu ocenjevanju smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno sestavo. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil. Od skupaj prejetih 79 predlogov je okoli 70% izdelkov doseglo oceno za ugodno prehransko sestavo in so tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer smo upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil. Nagrado za najbolj inovativna živila letos prejme osem podjetij za živila, ki so v svojih kategorijah najbolj izstopala. Opazne pozitivne spremembe smo med drugim zaznali pri sestavi prijavljenih mlečnih izdelkov, med katerimi so imeli nekateri zmernejše količine dodanih sladkorjev. Prvič smo se poslužili tudi kemijskih analiz nekaterih živil. Vrednotenje je zajelo sestavo kruhov, natančneje količino soli in prehranskih vlaknin. Nagrajena kruha se po hranilni vrednosti uvrščata v sam vrh ponudbe tovrstnih izdelkov v Sloveniji.«

Razpoložljivost kakovostnih in v Sloveniji proizvedenih živil spodbuja tudi država

Ključni cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo, kar je hkrati tudi namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira. Dr. Marjeta Recek, vodja sektorja za varovanje zdravja na Direktoratu za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje RS: »Izbor je primer odličnega sodelovanja in zglednega vključevanja zdravstvenih priporočil v razvoj kakovostnih, zdravju koristnih živil, ki so del vsakodnevne varovalne prehrane, ki nas ščiti pred sodobnimi civilizacijskimi boleznimi. Veseli nas, povezovanje med proizvajalci, trgovci, potrošniki in novinarji, ki ozaveščate, da je zdrava in uravnotežena prehrana pomembna za naše zdravje. Spodbudno je, da se inovativnim izdelkom vsako leto pridružijo novi, trajnostno naravnani in odlični izdelki, ki sledijo sodobnim trendom zmanjševanja soli in sladkorja, nasičenih maščob ter povečevanja količine zelenjave in vlaknin. Vsi nagrajeni izdelki odlično sledijo usmeritvam nacionalnega programa Dober tek Slovenija, zdravo uživaj in več gibaj! Prav zato ministrstvo že od leta 2015 finančno omogoča in podpira izbor inovativnih živil.«

Pridelava lokalne hrane in trdnost prehranske verige sta izkušnji zadnjih let. Martin Gosenca, vodja sektorja za hrano na Direktoratu za hrano in ribištvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrane, je ob razglasitvi letošnjih nagrajencev izpostavil: »Nagrajena inovativna živila kažejo na naravnanost podjetjih slovenske živilskopredelovalne industrije k razvoju novih in inovativnih izdelkov. Letošnja nagrajena živila so usmerjena k zdravemu prehranjevanju in so večinoma prilagojena hitremu življenjskemu slogu, ko ljudje nimajo časa za pripravo kakovostnih obrokov, vendar vseeno lahko zaužijejo zdrav že pripravljen obrok. Ustrezna pakiranja pa prispevajo tudi k manjšim zavržkom hrane. Čestitam vsem nagrajencem in jim želim uspešno uveljavitev nagrajenih izdelkov na trgu.«

Utemeljitev izbora najbolj inovativnih živil leta 2023

Nagrada za inovativnost v skupini polnozrnatih izdelkov

Polnozrnati kruh z lanom

Pekarna Grosuplje, Don Don d.o.o.

Polnozrnati kruh z lanom iz Pekarne Grosuplje je pripravljen iz pšenične polnozrnate moke z dodatkom kislega testa, ki podaljšuje njegovo svežino in obstojnost. Kruh vsebuje 7 % lanenih semen, ki popestrijo okus in hkrati prispevajo k visoki vsebnosti prehranske vlaknine. Odlikuje ga hrustljava skorja temne bakrene barve ter gosta in enakomerno porozna sredica sočnega okusa, ki prepriča tudi najbolj zahtevne ljubitelje kruha.

Nagrada za inovativnost v skupini pekovskih izdelkov

Droženi kruh s semeni

Spar Slovenija d.o.o.

Kruh s semeni Pekarne Spar je pripravljen iz slovenske pšenične moke mlina Korošec, ki so ji dodane droži z sončničnimi in lanenimi semeni ter semena oljne kadulje oz. čije. V drožeh namočena semena predstavljajo inovacijo, saj se običajno le-ta namakajo v vodi. Dodani so tudi pšenični otrobi in ovseni kosmiči, ki prispevajo k visoki vsebnosti vlaknin in dajejo kruhu posebno aromo. Kruh odlikuje hrustljavost in aromatična skorja ter dolgotrajno sveža sredica z odlično rahlo kiselkastim pridihom, ki je značilen za kruhe z drožmi. Izstopa tudi zaradi vsebnosti soli, ki je vsebuje manj kot gram na sto gramov kruha.

Nagrada za inovativnost v skupini kefirjev

MU Kefir naravni, limona in vanilija

Ljubljanske mlekarne d.o.o.

Linija kefirjev MU naravni, limona in vanilija predstavlja fermentirane mlečne izdelke v osvežujočih okusih. Vsebujejo do 1,5% mlečne maščobe. Posebnost te linije je tudi manj izrazit okus kefirja, ki bo ustrezal širšemu krogu potrošnikov. Izdelkom iz linije Mu kefir je dodano tudi nekaj vitamina D. Naravni MU kefir vsebuje le v mleku naravo prisotne sladkorje, tudi različici z limono in vanilijo pa imate zmerno vsebnost skupnih sladkorjev.

Nagrada za inovativnost v skupini jogurtov

Jogurt s sirupom smrekovih vršičkov

Mlekarna Planika d.o.o.

Jogurt s sirupom smrekovih vršičkov je fermentiran mlečni izdelek, izdelan iz nehomogeniziranega mleka, pridelanega v Zgornjem Posočju. V medeno osnovo sirupa so, poleg izvlečka smrekovih vršičkov, vključeni še izvlečki timijana, poprove mete in evkalipta ter vitamina A in C. Izdelek inovativno združuje dva priljubljena tradicionalna izdelka, jogurt in sirup smrekovih vršičkov. Kljub dodanemu sirupu ima jogurt zmerno vsebnost sladkorjev.

Nagrada za inovativnost v skupini beljakovinskih živil

Linija EGO Proteini

Ljubljanske mlekarne d.o.o.

Linija EGO Proteini predstavlja novost med slovenskimi mlečnimi izdelki. Gre za tekoči jogurt z višjo vsebnostjo beljakovin. Poleg naravnega okusa so na voljo še trije inovativni sadni okusi banana - ingver, marelica - rožmarin in češnja - hibiskus, ki so zaradi zmerne vsebnosti sladkorja lahko dobra alternativa slajšim sadnim jogurtom. Svežina in okusnost sta dosežena z zanimivimi kombinacijami sestavin.

Nagrada za inovativnost v skupini testenin

Bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirini fuži z bučnimi semeni

Barbio's d.o.o.

Bio testenine Biogetta z lanenimi in bučnimi semeni so izdelane iz ekološke pirine moke in vsebujejo 30 % razmaščenih bučnih oz. lanenih semen. Poleg izvrstnega okusa zaradi dodanih semen, izdelka odlikuje tudi hranilna sestava, predvsem vsebnost vlaknin in visoka vsebnost beljakovin. Izpostaviti velja še zanimivo obliko testenin, ki izboljša oprijem omak, kar dodatno pripomore k dobri kulinarični izkušnji.

Nagrada za inovativnost v skupini konzerviranih živil

Ribje solate Delamaris

Delamaris d.o.o.

Linija ribjih solat Delamaris predstavlja priročne obroke, ki lajšajo vključevanje rib v prehrano. Linijo sestavlja pet izdelkov: losos Vital z bulgurjem, tuna Active s kvinojo in lečo, tuna Garden s fižolom in čičeriko, tuna Mexicana s fižolom in koruzo ter orada Mediterana z rdečim rižem. Izdelki predstavljajo naraven vir beljakovin, odlikuje jih visoka vsebnost rib ter bogate kombinacije z različnimi žiti, stročnicami in zelenjavo. Predstavljajo enostavno izbiro za malico na poti ali obrok v naravi, ob športni aktivnosti.

Nagrada za inovativnost v skupini pred-pripravljenih izdelkov

Linija Minute »Chef's choice«: obroki s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom in fregolo

Mercator IP d.o.o.

Mercator Minute tokrat navdušuje z linijo »Chef's choice«, ki je sestavljena iz treh novih inovativnih izdelkov: sklede s črnim rižem in sirom z modro plesnijo, polnozrnatim kuskusom in tuno ter fregolo, veganskimi medaljoni in zelenjavo. Nagrajeni izdelki predstavljajo hiter, hranljiv in okusen obrok v priljubljeni obliki sklede (»bowle«). Sklede sledijo smernicam uravnoteženega krožnika, saj vsebujejo večje količine zelenjave, škrobno živilo in vir beljakovin. Lahko se jih uživa samostojno ali kot prilogo. Predstavljajo tudi enostavno izbiro za malico na delovnem mestu.

Nagrada za inovativnost v skupini pred-pripravljenih izdelkov

Spar To Go: MVP skodelica s piščancem in Time Out skodelica

Spar Slovenija d.o.o.

Podjetje Spar Slovenija v svoji ponudbi pred-pripravljenih obrokov SPAR To Go ponuja dva nova obroka: skodelico MVP s piščancem in skodelico Time Out. Skodelici predstavljata okusna in hranljiva obroka, ki prehrano popestrita z zelenjavo oz. sadjem. MVP skodelico sestavlja raznovrstna in zanimiva kombinacija listov rdeče pese, paradižnika, avokada, k vsebnosti beljakovin pa prispevata sveži sir in piščančji file. Za okusnost obroka je dodan preliv iz sezamove paste in limoninega soka, ter hrustljavo popečena čebula. Time Out skodelica pa predstavlja sadno različico pred-pripravljenega obroka. Skodelico sestavlja kombinacija hrustljavih muslijev, jagodičevja, kokosa, lanenih semen in okusnega nadomestka jogurta iz soje. Obrok je vir beljakovin in ima nizko vsebnost nasičenih maščob.

Posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti

Trajnostni program blagovne znamke Argeta

Atlantic Droga Kolinska d.o.o.

Podjetje Atlantic Droga Kolinska je v okviru blagovne znamke Argeta na področju trajnosti zasnovala poseben program aktivnosti. Nekatere med njimi so posvečene preoblikovanju sestave že obstoječih izdelkov, ki so med potrošniki dobro poznani in priljubljeni. Pri tem dajejo poudarek na zmanjševanju vsebnosti soli in maščob ter povečanju deleža beljakovin in drugih koristnih snovi. Veliko pozornosti pa je namenjene tudi razvoju in proizvodnji brezmesnih izdelkov. Takšen primer je linija zelenjavnih namazov Argeta Veggie, katere izdelki predstavljajo okusno alternativo običajnim mesnim paštetam. Zasnovo in razvoj izdelkov je v celoti vodila in izvedla razvojna skupina iz Slovenije, ki je nadzorovala tudi vzpostavitev proizvodnih linij v enotah izven Slovenije. Osnovo rastlinskih namazov predstavljata čičerika in sezam, dodana pa so še različna zelišča in druge sestavine – na primer oljke, rdeča paprika ter čili in limona. Nagrajeni rastlinski namazi so okusna popestritev obstoječega asortimaja proizvajalca.

Inštitut proizvajalcem nagrajenih živil omogoča uporabo posebnega znaka projekta, tako pri označevanju kot oglaševanju nagrajenih živil. Za razliko od nekaterih drugih tovrstnih nagrad in izborov, kjer si podjetja takšne znake naročijo in zanje plačujejo, je uporaba znaka projekta Inovativna živila za podjetja povsem brezplačna, izbor pa je bil neodvisen in ni bil povezan s kakršnimi koli stroški za podjetja.

Poleg nagrajenih izdelkov je bilo na razpis prijavljenih tudi več drugih živil, ki kažejo na inovativnost v domači živilski industriji. Verjamemo, da se bodo v podjetjih še naprej trudili, da bo potrošnikom na voljo pestra izbira kakovostnih živil, proizvedenih v Sloveniji.

Projekt izbora najbolj inovativnih živil se bo seveda nadaljeval, nov razpis za Najbolj inovativna živila leta 2024 bomo objavili v drugi polovici letošnjega leta.

Foto in video vsebine

Fotografije izbranih živil: PR2023_NUTRIS_inovativna_zivila_rezultati_slike.zip

Fotografije razglasitve nagrajencev izbora najbolj inovativnih živil leta 2023

Posnetek razglasitve nagrajencev izbora najbolj inovativnih živil leta 2023

Dodatne informacije o projektu:

https://nutris.org/inovativna-zivila

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/razpis-inovativna-zivila-leta-2023

PDF Izjava za javnost

Iz arhiva - v preteklih letih nagrajena živila:

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2022

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2021

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2020

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2019

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2018

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2017

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2016

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2015

Kontakt za medije:        

            Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko

            e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 059 068 870

Programi

Izbor najbolj inovativnih živil

Inštitut za nutricionistiko je začel z izborom najboilj invativnih živil leta 2023. Gre za nadaljevanje uspešnega v letu 2014 začetega projekta, v okviru katerega smo v začetku letošnjega leta predstavili najbolj inovativna živila leta 2022. Tudi v tokrtanim izboru bomo nagradili najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Namen projekta je spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih inovativnih živil ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo, prijaznost potrošniku ali druge cilje. Projekt se v celoti financira iz sredstev Inštituta za nutricionistiko in Ministrstva za zdravje in je zato povsem brez stroškov za sodelujoča podjetja. Izbrana najbolj inovativna živila leta 2023 bo inštitut predstavil na javni predstavitvi v začetku leta 2023. Proizvajalcem izbranih živil bomo tudi omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju brez kakršnih koli stroškov komunicirali v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil.

Projekt sofinancira:

Vabimo vse proizvajalce živil v Sloveniji, od najmanjših turističnih kmetij pa do velikih živilskih podjetij, da nam posredujejo svoje predloge za najbolj inovativne živilske izdeleke, proizvedene na območju Slovenije in lansirane na tržišče med 1.12.2021 in 30.11.2022. Pobude sprejemamo tudi s strani potrošnikov. V poštev pridejo prav vsi izdelki, ki jih ureja živilska zakonodaja, tudi pijače, z izjemo alkoholnih in žganih pijač. V izboru ne morejo sodelovati izdelki, ki jih obravnava druga zakonodaja (npr. zdravila, medicinski pripomočki) ter prehranska dopolnila. V tokratnem razpisu bosta podeljeni posebni nagradi in sicer nagrada za najbolj inovativno polnozrnato živilo ter nagrada za najbolj inovativno živilo s področja trajnosti, s poudarkom na prehranski vrednosti (npr. zmanjševanje zavržkovhrane, kratke verige, rastlinski nadomestki mesa, ...). Pobude sprejemamo do 30. novembra 2022, javna predstavitev pa je predvidena v začetku leta 2023.

Navodilo za prijavo živil na razpis

Inštitut bo najbolj inovativna živila izbral med predlogi, prejetimi s strani proizvajalcev živil ter predlogi v ta namen ustanovljene Strokovne skupine. Strokovna skupina med predloge za izbor lahko doda živila, ki so jih sodelujoči strokovnjaki bodisi sami zasledili na tržišču, bodisi so bili predlagani s strani potrošnikov.

Postopek prijave za proizvajalce živil

Vsak proizvajalec živil lahko v izbor posreduje največ tri, po svoji oceni najbolj inovativna živila.

Navodila za prijavo inovativnih živil s strani proizvajalcev:

• Prijavo začnete z izpolnitvijo spletne prijavnice
• Na vaš e-naslov bomo v roku petih delovnih dni poslali vsebino vaše prijave, ki jo podpišite in skupaj s predlaganim živilom pošljite po pošti na naslov: Inštitut za nutricionistiko, Tržaška cesta 40, 1000 Ljubljana. Upoštevane bodo prijave, odposlane do vključno 31. novembra 2022.
• Če našega povratnega e-sporočila ne prejmete v roku petih delovnih dni, nas o tem prosim obvestite na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Pobude s strani potrošnikov

Pobude potrošnikov sprejemamo izključno preko e-mail naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali v komentarjih pod temu namenjenimi objavami na FB strani Zdrava prehrana – Inštitut za nutricionistiko.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati živila v izboru

• Proizvodnja živila v Sloveniji s strani proizvajalca s sedežem v Sloveniji.
• Živilo ne sme biti lansirano na tržišče pred 1.12.2021 in po 30.11.2022. V primeru reformulacije živila se ta pogoj nanaša na reformulirano živilo.
• Vsak proizvajalec lahko prijavi največ tri živila.
• V prijavi je potrebno pojasniti sestavo in posebnosti živila in vidik inovativnosti (glejte spodnja merila).
• Prijavi se lahko izdelke, ki jih obravnava živilska zakonodaja, tudi pijače, z izjemo alkoholnih in žganih pijač. V izboru ne morejo sodelovati izdelki, ki jih obravnava druga zakonodaja (npr. zdravila in medicinski pripomočki) ter prehranska dopolnila.

Merila za ocenjevanje živil

Namen projekta je spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih inovativnih živil ali preoblikovanju obstoječih živil. V predlogu je potrebno pojasniti posebnosti živila in vidik inovativnosti. Strokovna skupina bo kot primerne upoštevala najrazličnejše vidike inovativnosti, kot npr:

• posebnosti v sestavi in hranilni vrednosti živila, povezane z namenom doseganja ugodne prehranske sestave, koristi za zdravje in/ali prilagajanju za posebne skupine uporabnikov;
• posebnosti formulacije in/ali embalaže živila, za večjo prijaznost potrošniku in/ali prilagajanju za posebne skupine uporabnikov;
• posebnosti v tehnologiji proizvodnje živila, za doseganje višjih standardov varnosti in kakovosti živil;
• druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost okolju, trajnostni vidik, idr.;
• v tokratnem razpisu bosta podeljeni posebni nagradi in sicer nagrada za najbolj inovativno živilo s področja trajnosti, s poudarkom na prehranski vrednosti (npr. zmanjševanje zavržkovhrane, kratke verige, rastlinski nadomestki mesa, ...) ter nagrada za najbolj inovativno polnozrnato živilo. Za opredelitev "polnozrnato" živilo se uporabljajo zakonodajni kriteriji, kjer ti niso določeni, pa mora biti vsebnost polnozrnatih sestavin v živilu višja od 30%. 

Pojasnilo inovativnosti se lahko nanaša na enega ali več zgoraj omenjenih področij. Prijavitelji morajo v prijavi nasloviti tudi cenovno konkurenčnost proizvoda in dostopnost za širšo populacijo.  

Kot enega izmed ključnih parametrov ocenejvanja se bomo poslužili profiliranja živil glede na prehransko sestavo, zaradi česar bodo iz ocenjevanja izločena živila z visoko vsebnostjo maščob, predvsem nasičenih, sladkorjev, soli in vsebnostjo drugih snovi, vključno s sladili, katerih uživanje želimo omejevati. V skupini jogurtov bodo imeli pri vrednotenju prednost izdelki z vsebnostjo sladkorja pod 10 g/100 g živila oz. manj, v skupini kruhov pa izdelki z vsebnostjo soli pod 1,2 g/100 g živila oz. manj.

Potek ocenjevanja

Izbor najbolj inovativnih živil je v izključni pristojnosti Inštituta za nutricionistiko. Izbor bo opravila posebna, za ta namen ustanovljena Strokovna skupina na inštitutu. Inštitut bo javno objavil seznam nagrajenih živil in strokovno utemeljitev za najbolj inovativna živila. Inštitut ne bo podajal utemeljitev, zakaj določeno živilo ni prejelo priznanja. Pritožbe na izbor niso mogoče. V ocenjevanje prejetih izdelkov inštitut ne bo vračal.

Stroški sodelovanja

Sodelovanje na razpisu ne predstavlja nobenega stroška za sodelujoče. Projekt je povsem nekomercialne narave in se v celoti financira iz sredstev Inštituta za nutricionistiko in Ministrtstva za zdravje RS. Izbrana najbolj inovativna živila bomo na lastne stroške predstavili javnosti. Proizvajalcem izbranih živil bomo omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju lahko tudi komunicirali v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil, brez kakršnih koli dodatnih stroškov. Pri tem bodo lahko uporabljali poseben, v ta namen pripravljen, znak (slika zgoraj). 

Predstavitev izbranih najbolj inovativnih živil

Izbrana živila bo Inštitut za nutricionistiko predstavil javnosti:

• na javni predstavitvi,
• na spletni strani inštituta,
• na Facebook strani inštituta, ki ima že preko 59.000 prijateljev,
• z obveščanjem medijev.

Prejemnikom priznanj bomo omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju lahko komunicirali v javnosti (tako na označbah kot predstavitvah živil). V ta namen smo pripravili poseben simbol in pravila uporabe simbola. Uporaba simbola bo brezplačna. Morebitna promocija živil v medijih z oglaševanjem je prosta odločitev in strošek posameznega proizvajalca živila.

Programi

Izbor najbolj inovativnih živil

Inštitut za nutricionistiko je začel z izborom najboilj invativnih živil leta 2024. Gre za nadaljevanje uspešnega v letu 2014 začetega projekta, v okviru katerega smo v začetku letošnjega leta predstavili najbolj inovativna živila leta 2023. Tudi v tokrtanim izboru bomo nagradili najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Namen projekta je spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih inovativnih živil ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo, prijaznost potrošniku ali druge cilje. Projekt se v celoti financira iz sredstev Inštituta za nutricionistiko in Ministrstva za zdravje in je zato povsem brez stroškov za sodelujoča podjetja. Izbrana najbolj inovativna živila leta 2024 bo inštitut predstavil na javni predstavitvi v začetku leta 2024. Proizvajalcem izbranih živil bomo tudi omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju brez kakršnih koli stroškov komunicirali v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil.

Projekt sofinancira:

Vabimo vse proizvajalce živil v Sloveniji, od najmanjših turističnih kmetij pa do velikih živilskih podjetij, da nam posredujejo svoje predloge za najbolj inovativne živilske izdeleke, proizvedene na območju Slovenije in lansirane na tržišče med 1.12.2022 in 30.11.2023. Pobude sprejemamo tudi s strani potrošnikov. V poštev pridejo prav vsi izdelki, ki jih ureja živilska zakonodaja, tudi pijače, z izjemo alkoholnih in žganih pijač. V izboru prav tako ne morejo sodelovati izdelki, ki jih obravnava druga zakonodaja (npr. zdravila, medicinski pripomočki) ter prehranska dopolnila. V tokratnem razpisu bo podeljena posebna nagrada za najbolj inovativno polnozrnato živilo. Pobude sprejemamo do 30. novembra 2023, javna predstavitev pa je predvidena v začetku leta 2024.

Navodilo za prijavo živil na razpis

Inštitut bo najbolj inovativna živila izbral med predlogi, prejetimi s strani proizvajalcev živil ter predlogi v ta namen ustanovljene Strokovne skupine. Strokovna skupina med predloge za izbor lahko doda živila, ki so jih sodelujoči strokovnjaki bodisi sami zasledili na tržišču, bodisi so bili predlagani s strani potrošnikov.

Postopek prijave za proizvajalce živil

Vsak proizvajalec živil lahko v izbor posreduje največ tri, po svoji oceni najbolj inovativna živila.

Navodila za prijavo inovativnih živil s strani proizvajalcev:

• Prijavo začnete z izpolnitvijo spletne prijavnice
• Na vaš e-naslov bomo v roku petih delovnih dni poslali vsebino vaše prijave, ki jo podpišite in skupaj s predlaganim živilom pošljite po pošti na naslov: Inštitut za nutricionistiko, Koprska ulica 98, 1000 Ljubljana. Upoštevane bodo prijave, odposlane do vključno 31. novembra 2023.
• Če našega povratnega e-sporočila ne prejmete v roku petih delovnih dni, nas o tem prosim obvestite na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Pobude s strani potrošnikov

Pobude potrošnikov sprejemamo izključno preko e-mail naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali v komentarjih pod temu namenjenimi objavami na FB strani Zdrava prehrana – Inštitut za nutricionistiko.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati živila v izboru

• Proizvodnja živila v Sloveniji s strani proizvajalca s sedežem v Sloveniji.
• Živilo ne sme biti lansirano na tržišče pred 1.12.2022 in po 30.11.2023. V primeru reformulacije živila se ta pogoj nanaša na reformulirano živilo.
• Vsak proizvajalec lahko prijavi največ tri živila.
• V prijavi je potrebno pojasniti sestavo in posebnosti živila in vidik inovativnosti (glejte spodnja merila).
• Prijavi se lahko izdelke, ki jih obravnava živilska zakonodaja, tudi pijače, z izjemo alkoholnih in žganih pijač. V izboru ne morejo sodelovati izdelki, ki jih obravnava druga zakonodaja (npr. zdravila in medicinski pripomočki) ter prehranska dopolnila.

Merila za ocenjevanje živil

Namen projekta je spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih inovativnih živil ali preoblikovanju obstoječih živil. V predlogu je potrebno pojasniti posebnosti živila in vidik inovativnosti. Strokovna skupina bo kot primerne upoštevala najrazličnejše vidike inovativnosti, kot npr:

• posebnosti v sestavi in hranilni vrednosti živila, povezane z namenom doseganja ugodne prehranske sestave, koristi za zdravje in/ali prilagajanju za posebne skupine uporabnikov;
• posebnosti formulacije in/ali embalaže živila, za večjo prijaznost potrošniku in/ali prilagajanju za posebne skupine uporabnikov;
• posebnosti v tehnologiji proizvodnje živila, za doseganje višjih standardov varnosti in kakovosti živil;
• druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost okolju, trajnostni vidik, idr.;
• v tokratnem razpisu bosta podeljeni posebni nagradi in sicer nagrada za najbolj inovativno živilo s področja trajnosti, s poudarkom na prehranski vrednosti (npr. zmanjševanje zavržkovhrane, kratke verige, rastlinski nadomestki mesa, ...) ter nagrada za najbolj inovativno polnozrnato živilo. Za opredelitev "polnozrnato" živilo se uporabljajo zakonodajni kriteriji, kjer ti niso določeni, pa mora biti vsebnost polnozrnatih sestavin v živilu višja od 30%. 

Pojasnilo inovativnosti se lahko nanaša na enega ali več zgoraj omenjenih področij. Prijavitelji morajo v prijavi nasloviti tudi cenovno konkurenčnost proizvoda in dostopnost za širšo populacijo.  

Kot enega izmed ključnih parametrov ocenejvanja se bomo poslužili profiliranja živil glede na prehransko sestavo, zaradi česar bodo iz ocenjevanja izločena živila z visoko vsebnostjo maščob, predvsem nasičenih, sladkorjev, soli in vsebnostjo drugih snovi, vključno s sladili, katerih uživanje želimo omejevati. V skupini jogurtov bodo imeli pri vrednotenju prednost izdelki z vsebnostjo sladkorja pod 10 g/100 g živila oz. manj, v skupini kruhov pa izdelki z vsebnostjo soli pod 1,2 g/100 g živila oz. manj.

Potek ocenjevanja

Izbor najbolj inovativnih živil je v izključni pristojnosti Inštituta za nutricionistiko. Izbor bo opravila posebna, za ta namen ustanovljena Strokovna skupina na inštitutu. Inštitut bo javno objavil seznam nagrajenih živil in strokovno utemeljitev za najbolj inovativna živila. Inštitut ne bo podajal utemeljitev, zakaj določeno živilo ni prejelo priznanja. Pritožbe na izbor niso mogoče. V ocenjevanje prejetih izdelkov inštitut ne bo vračal.

Stroški sodelovanja

Sodelovanje na razpisu ne predstavlja nobenega stroška za sodelujoče. Projekt je povsem nekomercialne narave in se v celoti financira iz sredstev Inštituta za nutricionistiko in Ministrtstva za zdravje RS. Izbrana najbolj inovativna živila bomo na lastne stroške predstavili javnosti. Proizvajalcem izbranih živil bomo omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju lahko tudi komunicirali v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil, brez kakršnih koli dodatnih stroškov. Pri tem bodo lahko uporabljali poseben, v ta namen pripravljen, znak (slika zgoraj). 

Predstavitev izbranih najbolj inovativnih živil

Izbrana živila bo Inštitut za nutricionistiko predstavil javnosti:

• na javni predstavitvi,
• na spletni strani inštituta,
• na Facebook strani inštituta, ki ima že preko 59.000 prijateljev,
• z obveščanjem medijev.

Prejemnikom priznanj bomo omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju lahko komunicirali v javnosti (tako na označbah kot predstavitvah živil). V ta namen smo pripravili poseben simbol in pravila uporabe simbola. Uporaba simbola bo brezplačna. Morebitna promocija živil v medijih z oglaševanjem je prosta odločitev in strošek posameznega proizvajalca živila.

Programi

Izbor najbolj inovativnih živil

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2022. Gre za živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Eta Kamnik za lečin bolognese Natureta, Spar Slovenija za Spar premium kruh z bučno prgo in drožmi ter za namaz iz laškega fižola, Mercator IP za izdelke iz linije Minute: obroki iz kvinoje, polnozrnatega riža in ajde z dodano zelenjavo, Mlekarna Planika za kefir z vitaminom D3, Mlinarjev sin za pirine testenine s sirotko, Engrotuš d.o.o., v sodelovanju z Ano Roš in BeLife, za kombucha hruška z ajdo in pehtranom, in Sirarstvo Tinka za proseni desert. S posebno nagrado za inovativnost pri zniževanju vsebnosti soli sta bila nagrajena kruh Žito Drožnik in Spar Premium kruh z bučno prgo in drožmi. V tokratnem razpisu je bila prvič najavljena posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti. V tej skupini so bile zaradi več izstopajočih predlogov podeljene kar tri nagrade. Največ inovativnosti so pokazali na Posestvu Trnulja pri razvoju bio sojinega polpeta Pečenjak, v Engrotušu, kjer so v sodelovanju z Ano Roš in Zavodom za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Renkovci razvili omako s paradižnikom Ana Roš & Tuš, ter v podjetju Graska pri liniji izdelkov Grashka. Inštitut za nutricionistiko nagrade za inovativnost podeljuje že osmo leto. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oz. izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Vsa podjetja na razpisu sodelujejo brez stroškov, prejeta nagrada pa jim omogoča možnost promocije izdelkov ob uporabi posebnega znaka. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija, podpira pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Slika: Najbolj inovativna živila leta 2022, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko

Sodobni čas postavlja pred proizvajalce živil posebne izzive, kot so visoka pričakovanja potrošnikov, močna mednarodna konkurenca, trenutno pa tudi aktualna dogajanja, povezana z obvladovanjem in posledicami pandemije. Raziskave kažejo, da se v tem času zelo spreminjajo navade potrošnikov in njihov odnos do hrane. Nakupovanje hrane je postalo bolj načrtno, hkrati pa se povečuje zanimanje za lokalno pridelano hrano, kar se na trgu odraža s še bolj raznoliko ponudbo v Sloveniji proizvedenih kakovostnih živil. Povečanje ponudbe je tudi rezultat prizadevanj deležnikov za krepitev in vzpostavitev novih povezav med lokalnimi dobavitelji z živilsko industrijo in trgovskimi verigami. Ob tem je potrebno posebej izpostaviti, da potrošniki poleg kakovosti, cenovne konkurenčnosti in lokalnega porekla surovin, od proizvajalcev pričakujejo tudi inovativen razvoj v smeri izboljševanja sestave in okusa živil. Pri tem je pomembno, da so mnoga na novo razvita živila lahko zelo inovativna in imajo najrazličnejše prednosti, informacije o tem pa do potrošnika pogosto ne pridejo. Ob uvajanju na tržišče nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, proizvodnja pa je običajno povezana z večjimi začetnimi vlaganji, zato se domači proizvajalci v hudi mednarodni konkurenci z velikimi napori borijo, da bi takšna živila dosegla potrošnike in tudi dolgoročno obstala na tržišču. Proizvajalci pogosto namreč nimajo zadostnih oglaševalskih sredstev, da bi prednosti takšnih živil uspešno predstavili potrošnikom ter da bi obseg prodaje omogočil rentabilnost proizvodnje. Da bi potrošnikom predstavili izstopajoča inovativna živila ter podprli inovativnost živilske industrije, je Inštitut za nutricionistiko že osmo leto zapored razglasil najbolj inovativna slovenska živila. Na razpisu je bilo obravnavanih 85 predlogov, med katerimi so bila izbrana najboljša živila v posameznih kategorijah.

Potek izbora živil

K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali največ tri predloge. Približno polovica vseh prispelih predlogov je bila podana s strani proizvajalcev - tako večjih kot manjših, sodelovale pa so tudi kmetije. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za nadaljevanje uspešnega projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli pred sedmimi leti – prvič smo priznanja podelili že leta 2015. Namen projekta je spodbujati inovativnost domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil z več vidikov. Pomemben poudarek pri izboru je na ugodni prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost potrošniku ter okolju. Tudi pri letošnjem ocenjevanju živil smo zato v prvi vrsti upoštevali hranilno sestavo, saj želimo s projektom spodbuditi ponudbo živil, ki so koristnejša za zdravje. V nadaljevanju pa so bili pri izboru upoštevani še drugi vidiki inovativnosti. Poleg običajnih kategorij živil smo v letošnjem razpisu postavili proizvajalce pred nov izziv. Razpisali smo posebno nagrado za inovativnost s področja trajnosti, saj smo želeli spodbuditi ponudbo tovrstnih živil na slovenskem tržišču. V strategiji "od vil do vilic" je namreč Evropska komisija posebno pozornost namenila zmanjšanju izgub hrane in širši vidik spodbujanja okolju prijaznejše trajnostne pridelave in porabe hrane. Pri podeljevanju nagrade s področja trajnosti smo dodatno upoštevali tudi klic znanosti, da je potrebno pri trajnostni prehrani hkrati naslavljati tako zmanjševanje vpliva na okolje, kot tudi pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo zelenjava, polnozrnata žita in rastlinski viri beljakovin, s katerimi lahko povečamo pestrost prehrane in zmanjšamo porabo živil, ki bolj obremenjujejo okolje.«

Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Doc. dr. Anita Kušar: »Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. V izogib subjektivnemu ocenjevanju smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno prehransko sestavo. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil. Od skupaj prejetih 85 predlogov je okoli 65% izdelkov dosegla oceno za ugodno prehransko sestavo in so tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer smo upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil. Nagrado za najbolj inovativna živila letos prejme kar deset podjetij za živila, ki so v svojih kategorijah najbolj izstopala. Letos smo podelili tudi dve posebni nagradi – eno za inovativnost s področja trajnosti, drugo pa za zniževanje vsebnosti soli v kruhih. V slednje nas je spodbudil izziv, da prebivalci Slovenije v povprečju zaužijejo za kar 135% preveč soli oz. natrija, kar povečuje tveganja za srčno-žilne bolezni, hkrati pa prav kruh predstavlja enega pomembnejših virov soli. Med prijavami sta izstopala dva kruha, saj v primerjavi z običajnimi kruhi vsebujeta za približno četrtino manj soli, hkrati pa sta odličnega okusa. Za proizvajalce zmanjševanje vsebnosti soli namreč predstavlja precejšen izziv, saj pri tem krmarijo med željami potrošnikov, tehnološkimi zahtevami in javno-zdravstvenimi priporočili. So pa takšne inovacije še posebej dobrodošle pri najbolj pogosto uživanih živilih, kot je kruh.«

Razpoložljivost kakovostnih in v Sloveniji proizvedenih živil spodbuja tudi država

Ključni cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo, kar je hkrati tudi namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira. Dr. Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje RS: »Izbor je primer zglednega vključevanja zdravstvenih priporočil v razvoj novih inovativnih izdelkov. Pri tem so zlasti pomembna živila, ki so del vsakodnevne prehrane, saj s tem na ravni populacije vplivamo na manjšo obolevnost za sodobnimi civilizacijskimi boleznimi, ki izhajajo iz neustreznega prehranjevanja. Letošnji nagrajeni izdelki odlično sledijo usmeritvam Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, Dober tek Slovenija, za kar gre v prvi vrsti zahvala vam proizvajalcem, kot tudi Inštitutu za nutricionistiko, ki med množico prijavljenih izdelkov izbere najboljše. Kot že rečeno letošnji nagrajeni izdelki sledijo usmeritvam kot so: manj soli, sladkorja, več polnozrnatih sestavin, več vitaminov, zelenjave, rastlinskih beljakovin, pa tudi vključevanja stranskih proizvodov, ki lahko pomenijo dodano vrednost v ekonomskem kot tudi prehranskem smislu in nenazadnje prispevajo k zmanjševanju odpadkov pri predelavi hrane, kar je ena izmed prednostnih nalog skupne evropske Strategije od vil do vilic«.

Pridelava in predelava živil v Sloveniji predstavljata pomembni gospodarski panogi, v ospredje pa prihajajo tudi želje potrošnika, da bi kupoval slovenska živila. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dr. Jože Podgoršek ob razglasitvi letošnjih nagrajencev: »Minister dr. Jože Podgoršek je ob letošnji razglasitvi izpostavil: »Domače in globalne razmere so nas v preteklih letih še dodatno naučile spoštovati lokalno pridelano hrano in trdnost oziroma varnost prehranske verige. Zato je zagotavljanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano v povezavi z naprednimi tehnologijami in novimi kakovostnimi prehranskimi izdelki osrednjega pomena za celoten sektor kmetijstva in seveda za našo državo. Ob tem zagotovo potrebujemo nove ideje, nove tehnologije. Ta področja naslavljamo tudi v našem novem strateškem načrtu in jim bomo v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike namenili posebno pozornost. Iskreno čestitam vsem letošnjim nagrajencem razpisa za inovativna živila, še posebej tistim, ki so prejeli posebno nagrado za inovativnost s področja trajnosti. Ponosen sem na tako pestro bero nagrajencev in upam, da bodo tudi potrošniki spoznali in seveda posegali po lokalnih, letos nagrajenih inovativnih živilih.«

Utemeljitev izbora najbolj inovativnih živil leta 2022

Nagrada za inovativnost v skupini omak

 Lečin bolognese Natureta

Eta Kamnik d.o.o.

Okus bolonjske omake v zelenjavni različici  predstavlja odlično izbiro med omakami za testenine. Omaka je pripravljena iz zelene leče in slovenske pasate iz svežih paradižnikov. Njena priprava je hitra in enostavna. Okus omake bo všeč tako odraslim kot otrokom, saj je odličen približek klasični bolonjski omaki. Omaka je vir rastlinskih beljakovin in dobra izbira za vse, ki želijo na enostaven način popestriti svojo prehrano z več zelenjave in stročnicami.

Nagrada za inovativnost v skupini pekovskih izdelkov

Spar Premium kruh z bučno prgo in drožmi

Spar Slovenija d.o.o.

Pšenični kruh z bučno prgo, oljem ter bučnimi semeni so v Pekarni Spar razvili v sodelovanju s kuharskim mojstrom Gregorjem Vračkom. Izdelan je ročno, po postopku z dolgim vzhajanjem, značilnim za kruhe z drožmi. Zato je kruh izdelan brez dodanega kvasa. Inovativnost kruha je še, da je pripravljen brez uporabe aditivov ter da je proizvajalec naslovil tudi trajnostni vidik, saj je v kruh vključena bučna pogača ali prga, ki sicer predstavlja ostanek pri pridobivanju bučnega olja. Okus zaznamuje značilna intenzivna aroma bučnic ter hrustljava skorja. Obenem kruh odlikuje tudi ugodna hranilna sestava, saj sodi med kruhe z nižjo vsebnostjo soli, hkrati pa je tudi vir prehranskih vlaknin.

Nagrada za inovativnost v skupini pripravljenih jedi

Linija Minute: obroki iz kvinoje, polnozrnatega riža in ajde z dodano zelenjavo

Mercator IP d.o.o.

Dobro znani liniji Mercator Minute so se pridružili trije novi inovativni izdelki: tibarvna kvinoja s čičeriko, tribarvni miks z zelenjavo ter polnozrnati riž s piščancem, zeleno in korenjem. Nagrajeni izdelki so hranilno bogata in okusna izbira. Predstavljajo priročno pakiran obrok, ki je lahko vedno pri roki, v službi ali na poti, pa tudi doma, ko smo v stiski s časom. Osnovo predstavljajo polnozrnati riž, kvinoja ali ajdova kaša, obogateni z zelenjavo in stročnicami. Z novimi izdelki linije Minute v jedilnik na preprost in okusen način vključimo več zelenjave in stročnic, ki jih v prehrani pogosto ni dovolj.

Nagrada za inovativnost v skupini mlečnih izdelkov

Kefir z vitaminom D3

Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid

Kefir z vitaminom D₃ je fermentiran mlečni izdelek Mlekarne Planika Kobarid, izdelan iz nehomogeniziranega mleka, pridelanega v Zgornjem Posočju. Je osvežilen mlečni napitek z 1,1% mlečne maščobe in naravno visoko vsebnostjo beljakovin. Kefirju je dodan vitamin D3, ki ima pomembno vlogo pri nekaterih funkcijah v našem telesu, prispeva tudi k ohranjanju zdravih kosti, delovanju mišic ter imunskega sistema. Kefir z vitaminom D3 predstavlja okusno popestritev naših jedilnikov.

Nagrada za inovativnost v skupini polnozrnatih izdelkov

Pirine testenine s sirotko

Mlinarjev sin d.o.o.

Testenine so izdelane iz pirinega polnozrnatega zdroba, inovativnost pri izdelku pa predstavlja dodatek sirotke, pridelane na slovenskih kmetijah. Testenine izdelujejo v obrtniški družinski delavnici. Posebnost pirinega polnozrnatega zdroba je, da je mlet na kamen, na tradicionalen način, v slovenskem Mlinu Rotar. Testenine so polnega okusa in zanimive oblike,  izvrstno se ujamejo z različnimi omakami. Ker so polnozrnate in so vir beljakovin, bogatijo vsakodnevno prehrano. Zamenjava običajnih žitnih izdelkov s polnozrnatimi povečuje hranilno pestrost prehrane.

Nagrada za inovativnost v kategoriji brezalkoholnih pijač

Kombucha hruška z ajdo in pehtranom Ana Roš & Tuš

Engrotuš d.o.o., v sodelovanju z Ano Roš in BeLife d.o.o.

Osvežilna brezalkoholna pijača Kombucha hruška z ajdo in pehtranom je fermentiran napitek, pripravljen na tradicionalen način iz zelenega čaja in slovenske pražene ajde Mlinarstva Rangus. Inovativnost izdelka predstavlja dodatek slovenske suhe hruške in pehtrana, ki prispevata k prijetnemu zakroženemu in uravnoteženemu kislemu okusu. Za recepturo je poskrbela kulinarična mojstrica Ana Roš. Pijača bo všeč vsem ljubiteljem zanimivih okusov, pa tudi tistim, ki zaradi specifičnega okusa prej niso posegali po tovrstnih napitkih.

Nagrada za inovativnost v skupini namazov

Spar Premium namaz iz laškega fižola

Spar Slovenija d.o.o.

Laški fižol spada med tradicionalne slovenske sorte fižola, ki so ga poznale že naše babice. Po navdihu kuharskega mojstra Gregorja Vračka so ga v liniji Spar Premium ponudili v inovativnem namazu. Namaz iz laškega fižola prinaša zanimivo in hranljivo  alternativo mesnim in drugim namazom. Med drugim ga odlikuje visoka vsebnost prehranskih vlaknin, ki jih v prehrani pogosto ni dovolj. S svojim edinstvenim okusom nikogar ne bo pustil ravnodušnega.

Nagrada za inovativnost v skupini desertov

Proseni desert

Sirarstvo Tinka

Sirarstvo Tinka iz krajinskega parka Goričko v Prekmurju predeluje kravje, kozje in ovčje mleko na tradicionalen način. Posebnost sirarne je, da za predelavo uporablja lastno mleko in mleko sosednjih kmetij, na katerih skrbijo za sonaravno rejo živali. V proseni desert jim je uspelo vključiti proso, pogosto zapostavljeno žito, ki ima v slovenski kulinariki že dolgo tradicijo, kremni jogurt ter sadno kašo iz višenj s hrustljavimi sončničnimi semeni. Desert je zelo inovativen zaradi sprejemljive vsebnosti sladkorjev, ki je primerljiva celo z manj sladkimi sadnimi jogurti.

Posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti

Pečenjak - bio sojin polpet

Posestvo Trnulja

Ekološki sojin polpet Pečenjak je izdelan iz sojine okare, stranskega produkta pri proizvodnji tofuja, ki se kljub hranilno bogati sestavi običajno zavrže. Na posestvu Trnulja pa so sojino okaro vključili v izjemno okusen polpet, ki je odlična izbira za vse, ki želijo  prehrano popestriti s stročnicami. Polpet je izjemno bogat vir rastlinskih beljakovin in prehranskih vlaknin. Polpeti so pakirani zamrznjeni, pripravljeni za hiter in zelo hranljiv obrok. Uporaba sojine okare v proizvodnji živil prispeva tudi k manjšim zavržkom pri pridelavi hrane in trajnostnemu načinu prehranjevanja.

Posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti

Omaka s paradižnikom Ana Roš & Tuš

Engrotuš d.o.o., v sodelovanju z Ano Roš in Zavodom za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Renkovci

Omaka je pripravljena iz slovenskega paradižnika Lušt. Paradižnik, ki je prezrel za dostavo na trg, vendar še vedno sočen in okusen, je ročno obran in dostavljen do bližnjega predelovalnega obrata v  Renkovcih, ki deluje po načelu socialnega podjetja in zaposluje invalidne osebe iz lokalnega okolja. Polni okus omake je plod kakovostnih lokalnih surovin in odlične recepture, pripravljene v sodelovanju s kuharsko mojstrico Ano Roš. Omako proizvajajo sproti, glede na obseg povpraševanja, kar po eni srani omogoča svežo ponudbo, hkrati pa se na ta način zmanjšujejo presežki hrane. Inovativnost izdelka je v zmanjševanju zavržkov pri pridelavi hrane, vzpostavljanju kratkih prehranskih verig in podpori manjšim lokalnim živilskim obratom.

Posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti

Linija izdelkov Grashka

Graska d.o.o.

V podjetju Graska se zavzemajo za trajnostni prehranski sistem z zagotavljanjem lokalne pridelave hrane na ekološki način in povečanja ponudbe živil rastlinskega izvora. Razvijajo in proizvajajo okolju prijazna rastlinska živila, ki so hkrati tudi hranljiva in okusna. Pri tem se poslužujejo fermentacije ter drugih naravnih postopkov. Razvili so linijo trajnostno naravnanih izdelkov rastlinskega izvora z atraktivnimi elementi označevanja, ki potrošnika natančno informirajo o sestavi in poreklu sestavin. Ponujajo zelo raznolike izdelke z zanimivo sestavo in okusi, kot so dimljeni ajdovi valji v pikantni in zeliščni različici, dimljen bukov ostrigar ter namaz iz bukovega ostrigarja, fermentirana zelenjava ter izdelki iz fermentiranih stročnic.

Posebna nagrada za inovativnost pri zniževanju soli v kruhih

Žito d.d. in Pekarna Spar, Spar Slovenija d.d.

Za proizvajalce je izboljševanje hranilne sestave živil velik izziv, saj pri tem krmarijo med željami potrošnikov, tehnološkimi zahtevami in javno-zdravstvenimi priporočili. Inovacije so še posebej dobrodošle pri pogosto uživanih živilih, kot je kruh. Takšen pristop namreč lahko pomembno prispeva k zniževanju vnosa soli, ki jo želimo v prehrani omejevati. V več slovenskih pekarnah so se s tem izzivom soočili še posebej zavzeto in nekaterim kruhom zmanjšali vsebnost soli tudi za več kot četrtino, v primerjavi z običajnimi kruhi na tržišču. Izpostaviti velja njihovo tehnološko inovativnost, saj gre za zelo okusne kruhe, v katerih potrošniki ne bodo pogrešali dodatne soli. Kot spodbudo za prizadevanja na tem področju nagrado za inovativnost prejmeta podjetje Žito d.d. za kruh Žito Drožnik in Pekarna Spar, Spar Slovenija d.d., za Spar Premium kruh z bučno prgo in drožmi.

Inštitut proizvajalcem nagrajenih živil omogoča uporabo posebnega znaka projekta, tako pri označevanju kot oglaševanju nagrajenih živil. Za razliko od nekaterih drugih tovrstnih nagrad in izborov, kjer si podjetja takšne znake naročijo in zanje plačujejo, je uporaba znaka projekta Inovativna živila za podjetja povsem brezplačna, izbor pa je bil neodvisen in ni bil povezan s kakršnimi koli stroški za podjetja.

Poleg nagrajenih izdelkov je bilo na razpis prijavljenih tudi več drugih živil, ki kažejo na inovativnost v domači živilski industriji. Verjamemo, da se bodo v podjetjih še naprej trudili, da bo potrošnikom na voljo pestra izbira kakovostnih živil, proizvedenih v Sloveniji.

Projekt izbora najbolj inovativnih živil se bo seveda nadaljeval, nov razpis za Najbolj inovativna živila leta 2023 bomo objavili v prvi polovici letošnjega leta.

Dodatne informacije o projektu:

https://nutris.org/inovativna-zivila

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/razpis-inovativna-zivila-leta-2022

Fotografije nagrajenih izdelkov v visoki kakovosti

https://www.nutris.org/images/datoteke/Foto_nagrajenci_2022.zip

Posnetek razglasitve nagrajencev izbora najbolj inovativnih živil leta 2022

https://www.youtube.com/watch?v=gQ613V8uOWE

Iz arhiva - v preteklih letih nagrajena živila:

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2021

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2020

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2019

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2018

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2017

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2016

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2015

Kontakt za medije:        

             Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko

             e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 059 068 870