Programi

Programi

Nacionalni portal o hrani in prehrani

Po podatkih nacionalnih raziskav se v Sloveniji zdravo in pretežno zdravo še vedno prehranjuje manj kot polovica prebivalstva. V naši prehrani je še vedno premalo sadja, predvsem pa zelenjave in prehranske vlaknine, ki so pomembni prehrambeni varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Veliko oviro pri ozaveščanju prebivalstva predstavljajo nasprotujoče si, včasih pa celo zavajajoče informacije na področju prehrane, ki se pogosto brez preverjanja objavljajo tako na spletu, kot tudi drugje. Kot odgovor na to je bil vzpostavljen Nacionalni portal o hrani in prehrani www.prehrana.si, ki prebivalcem v različnih življenjskih obdobjih ponuja verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane. Projekt v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija izvajata Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje, financira pa ga Ministrstvo za zdravje.

Pri različnih objavah s  področja prehrane je izjemno veliko nasprotujočih si informacij, ki med prebivalci povzročajo precejšnjo zmedo. Pogosto so v ozadju tudi finančni interesi ponudnikov različnih živilskih izdelkov. Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani zato ne omogočamo nobenega oglaševanja ali drugačnega komercialnega obveščanja. Naš edini namen je prebivalcem ponuditi verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane v različnih življenjskih obdobjih. Portal združuje vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki z različnih strokovnih institucij in  strokovnih področij, povzema pa tudi vsebine z drugih verodostojnih virov. Poleg prehranskih priporočil so pojasnjeni različni miti s področja prehrane, redno pa dopolnjujemo tudi zbirko najpomembnejših informacij o hranilni sestavi različnih živil in njihovih sestavinah. Objavljamo tudi aktualne novice in dogodke s področja prehrane. Da bi zagotovili boljšo razumljivost in lažjo uporabo s strani prebivalcev, so ključni prispevki podprti z izpostavljenimi najpomembnejšimi informacijami in grafičnimi prikazi.

• Vabimo vas na spletno stran portala: www.prehrana.si

Programi

Izbor najbolj inovativnih živil

Inštitut za nutricionistiko je začel z izborom najboilj invativnih živil leta 2018. Gre za nadaljevanje uspešnega v letu 2014 začetega projekta, v okviru katerega smo v začetku letošnjega leta predstavili živila leta 2017. Tudi v tokrtanim izboru bomo nagradili najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Namen projekta je spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih inovativnih živil ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo, prijaznost potrošniku ali druge cilje. Projekt se v celoti financira iz sredstev Inštituta za nutricionistiko in Ministrstva za zdravje in je zato povsem brez stroškov za sodelujoča podjetja. Izbrana najbolj inovativna živila leta 2018 bo inštitut predstavil na javni predstavitvi v začetku leta 2018. Proizvajalcem izbranih živil bomo tudi omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju brez kakršnih koli stroškov komunicirali v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil.

Projekt sofinancira:

Vabimo vse proizvajalce živil v Sloveniji, od najmanjših turističnih kmetij pa do velikih živilskih podjetij, da nam posredujejo svoj najbolj inovativen živilski izdelek, proizveden na območju Slovenije in lansiran na tržišče med 1.12.2016 in 30.11.2017. Pobude sprejemamo tudi s strani potrošnikov. V poštev pridejo prav vsi izdelki, ki jih ureja živilska zakonodaja, tudi pijače. Pobude bomo sprejemali do 30. novembra 2017, javna predstavitev pa je predvidena v začetku leta 2018.

Navodilo za prijavo živila na razpis

Inštitut bo najbolj inovativna živila izbral med predlogi, prejetimi s strani proizvajalcev živil ter predlogi svoje v ta namen ustanovljene Strokovne skupine. Strokovna skupina med predloge za izbor lahko doda živila, ki so jih sodelujoči strokovnjaki bodisi sami zasledili na tržišču, bodisi so bili predlagani s strani potrošnikov.

Postopek prijave za proizvajalce živil

Vsak proizvajalec živila lahko v izbor posreduje največ eno, po svoji oceni najbolj inovativno živilo.

• Prijavo začnete z izpolnitvijo spletne prijavnice
• Na vaš e-naslov bomo v roku petih delovnih dni poslali vsebino vaše prijave, ki jo prosimo podpišite in skupaj s predlaganim živilom (ali vsaj njegovo embalažo) pošljite po pošti na naslov: Inštitut za nutricionistiko, Tržaška cesta 40, 1000 Ljubljana. Upoštevane bodo prijave, odposlane do vključno 30. novembra 2017.
• Če našega povratnega e-sporočila ne prejmete v roku petih delovnih dni, nas o tem prosim obvestite na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Pobude s strani potrošnikov

Pobude potrošnikov sprejemamo izključno preko FB strani Zdrava prehrana – Inštitut za nutricionistiko. V ta namen bomo na naši FB strani začeli posebno razpravo, kjer lahko potrošniki podajo pobude in jih tudi argumentirajo. Pobude lahko zapišete v FB objavah.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati živila v izboru

• Proizvodnja živila v Sloveniji s strani proizvajalca s sedežem v Sloveniji.
• Živilo ne sme biti lansirano na tržišče pred 1.12.2016. V primeru reformulacije živila se ta pogoj nanaša na reformulirano živilo.
• Vsak proizvajalec lahko prijavi le eno živilo.
• V prijavi je potrebno pojasniti posebnosti živila in vidik inovativnosti (glejte spodnja merila).
• Prijavi se lahko izdelke, ki jih obravnava živilska zakonodaja, tudi pijače, z izjemo alkoholnih in žganih pijač. V izboru ne morejo sodelovati izdelki, ki jih obravnava druga zakonodaja (npr. zdravila in medicinski pripomočki).

Merila za ocenjevanje živil

Namen projekta je spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih inovativnih živil ali preoblikovanju obstoječih živil. V predlogu je potrebno pojasniti posebnosti živila in vidik inovativnosti. Strokovna skupina bo kot primerne upoštevala najrazličnejše vidike inovativnosti, kot npr:

• posebnosti v sestavi in hranilni vrednosti živila, povezane z namenom doseganja ugodne prehranske sestave, koristi za zdravje in/ali prilagajanju za posebne skupine uporabnikov;
• posebnosti formulacije in/ali embalaže živila, za večjo prijaznost potrošniku in/ali prilagajanju za posebne skupine uporabnikov;
• posebnnosti v tehnologijii proizvodnje živila, za doseganje višjih standardov varnosti in kakovosti živil;
• druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost okolju idr.

Pojasnilo inovativnosti se lahko nanaša na enega ali več zgoraj omenjenih področij. Prijavitelji morajo v prijavi nasloviti tudi cenovno konkurenčnost proizvoda in dostopnost za širšo populacijo.  

Kot enega izmed parametrov ocenejvanja se bomo poslužili profiliranja živil glede na prehransko sestavo, zaradi česar bodo iz ocenjevanja izločena živila z visoko vsebnostjo maščob, predvsem nasičenih, dodanih sladkorjev, sladil, soli in drugih snovi, katerih uživanje želimo omejevati.

Potek ocenjevanja

Izbor najbolj inovativnih živil je v izključni pristojnosti Inštituta za nutricionistiko. Izbor bo opravila posebna za ta namen ustanovljena Strokovna skupina na inštitutu. Inštitut bo javno objavil seznam nagrajenih živil in strokovno utemeljitev za najbolj inovativna živila. Inštitut ne bo podajal utemeljitev, zakaj določeno živilo ni prejelo priznanja. Pritožbe na izbor niso mogoče. V ocenjevanje prejetih izdelkov inštitut ne bo vračal.

Stroški sodelovanja

Sodelovanje na razpisu za sodelujoče ne predstavlja nobenega stroška. Projekt je povsem nekomercialne narave in se v celoti financira iz sredstev Inštituta za nutricionistiko in Ministrtstva za zdravje RS. Izbrana najbolj inovativna živila bomo na lastne stroške predstavili javnosti. Proizvajalcem izbranih živil bomo omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju lahko tudi komunicirali v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil, brez kakršnih koli dodatnih stroškov. Pri tem bodo lahko uporabljali poseben, v ta namen pripravljen, znak (slika zgoraj).

Predstavitev izbranih najbolj inovativnih živil

Izbrana živila bo Inštitut za nutricionistiko predstavil javnosti:

• na javni predstavitvi,
• na spletni strani inštituta,
• na Facebook strani inštituta, ki ima že preko 50.000 prijateljev,
• z obveščanjem medijev.

Prejemnikom priznanj bomo omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju lahko komunicirali v javnosti (tako na označbah kot predstavitvah živil). V ta namen smo pripravili poseben simbol in pravila uporabe simbola. Uporaba simbola bo brezplačna. Morebitna promocija živil v medijih z oglaševanjem je prosta odločitev in strošek posameznega proizvajalca živila.

Programi

Izbor najbolj inovativnih živil

Inštitut za nutricionistiko je danes predstavil najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v preteklem letu. Nagrade so prejeli Spar Slovenija za ječmenov hlebček, Ljubljanske mlekarne za EGO Quark, podjetje Avokado za linijo izdelkov »I like tofu«, Žito za pirino vlečeno testo, Mlekarna Planika Kobarid za EKO jogurt s konopljinim oljem in podjetje Nutrisslim za žita za zajtrk BIO body cleanse muesli. Posebna nagrada za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil je bila podeljena podjetju KMG Panorganic za linijo predpakiranih svežih solat in zelišč Živa. Inštitut je nagrade podelil že tretje leto, osnovni namen tega nekomercialnega projekta pa je spodbujati slovenske proizvajalce živil pri razvoju novih ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo in druge prednosti za potrošnike. Projekt je bil sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje RS v okviru programa varovanja in krepitve zdravja. Podelitve sta se udeležila minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, Mojca Gobec.

Projekt sofinancira:

Proizvodnja živil je polna izzivov, družba pa od proizvajalcev poleg cenovne konkurenčnosti in lokalne proizvodnje pričakuje tudi inovativen razvoj v smeri izboljševanja hranilne sestave in omejevanja uporabe aditivov, kadar le-ti niso nujno potrebni. Mnoga novo razvita živila imajo tudi druge prednosti za potrošnike ali okolje, vendar pa informacije o takšnih proizvodih pogosto težko pridejo do potrošnika. Ob uvedbi takšnih živil na tržišče je njihovo tržišče nišno, proizvodnja pa je pogosto povezana z visokimi začetnimi vlaganji, zato se domači proizvajalci v hudi mednarodni konkurenci vse težje borijo, da bi takšna živila tudi dolgoročno obstala na tržišču. Pogosto namreč nimajo zadostnih oglaševalskih sredstev, da bi takšna inovativna živila in njihove prednosti uspešno predstavili potrošnikom ter da bi prodaja omogočila rentabilno proizvodnjo. Da bi po eni strani potrošnikom predstavili izstopajoča na novo lansirana živila, po drugi strani pa podprli inovativnost živilske industrije, je Inštitut za nutricionistiko tudi letos pripravil izbor najbolj inovativnih živil. Na razpis je prispelo 47 predlogov, med katerimi so bila izbrana najboljša živila v posameznih kategorijah.

Slika: Najbolj inovativna živila leta 2017, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko

Potek izbora živil

K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali po en predlog. Podobno kot prejšnja leta je bila približno polovica vseh prispelih predlogov podana s strani potrošnikov, druga polovica pa s strani proizvajalcev, tako večjih kot manjših. Gre za nadaljevanje projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli pred tremi leti – prvič smo priznanja podelili leta 2015. Namen projekta je spodbujali inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil z več vidikov: ugodnejša prehranska sestava in prijaznost potrošniku ter okolju. Temu je bilo prilagojeno tudi ocenjevanje živil. V prvi vrsti smo upoštevali prehransko sestavo živil, saj s projektom želimo spodbuditi ponudbo živil, ki so še posebej koristna za zdravje. V nadaljevanju so bili pri izboru upoštevani še drugi vidiki inovativnosti. Število prijav je bilo primerljivo s prejšnjim letom, a precej nižje kot pri prvem razpisu leta 2015. Opažamo pa, da se niža delež predlogov, ki jih moramo v procesu vrednotenja izločiti zaradi manj ugodne prehranske sestave. Vse kaže, da so podjetja postala bolj samokritična, saj večinoma kandidirajo z dobrimi predlogi. Smo pa znova ugotovili, da je še posebej pri nekaterih skupinah živil precej prostora za izboljšave – tudi letos npr. nismo podelili nagrade v skupini pijač. Vsekakor pa rezultati izbora kažejo na to, da se slovenski proizvajalci živil trudijo potrošniku ponuditi izboljšana in kakovostna živila.

Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil temelji na prehranski sestavi živil. Da bi se izognili subjektivnemu ocenjevanju, smo se tudi pri letošnjem izboru poslužili uporabe uveljavljenega modela za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na sestavo posameznemu živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med manj oz. bolj zdrava živila. Od skupaj prejetih 47 predlaganih živil slaba tretjina ni dosegla ocene za ožji izbor, med preostalimi pa smo poleg dosežene ocene profiliranja upoštevali še druge vidike inovativnosti. Izbrali smo šest živil, ki so v svojih kategorijah izstopala, dodatno pa smo podelili tudi posebno nagrado za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil.

Razpoložljivost kakovostnih živil spodbuja tudi država

Ključni namen projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno prehransko sestavo, kar je skladno tudi s cilji Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki poteka pod sloganom "Dober tek Slovenija«. Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje: »Z večjo dostopnostjo in promocijo inovativnih, zdravju koristnih živil lahko hitro in enostavno dosežemo velik učinek na izboljšanje prehranjevanja prebivalcev in vplivamo na manjšo obolevnost za sodobnimi civilizacijskimi boleznimi. Z vse večjo ozaveščenostjo potrošnikov o kakovosti in prednosti teh živil za zdravje postajajo ti izdelki tudi vse večja poslovna priložnost od katere bomo imeli koristi vsi. Z vsemi naštetimi aktivnostmi uresničujemo Nacionalni program "Dober tek Slovenija - Zdravo uživaj in več gibaj " v vsakdanjem življenju, s ciljem, da se bomo vsi prebivalci boljše prehranjevali, se več gibali, manj zbolevali ter s tem povečali kakovost življenja in blaginjo.«

Pridelava in predelava živil v Sloveniji predstavljata pomembni gospodarski panogi, v ospredje pa prihajajo tudi želje potrošnika, da bi kupoval slovenska živila. Če je pred štirimi leti slovensko hrano iskalo le 30% potrošnikov, danes že preko 70% potrošnikov preverja poreklo živil in išče slovenske proizvode, saj se zavedajo prednosti svežine, ekstenzivne pridelave hrane in konvencionalnih načinov predelave, ki zagotavljajo visoko kakovostno hrano. V podporo projektu, ki spodbuja inovativnost slovenskih proizvajalcev živil, se je izbora najbolj inovativnih živil udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je opozoril tudi na letos začeto kampanjo za promocijo lokalno pridelane in predelane hrane, ki poteka pod sloganom »Naša super hrana«, vodi pa jo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Gre za prelomen projekt oziroma za začetek novega poglavja povezovanja v slovenskem kmetijstvu in verigi preskrbe s hrano. To je prva skupna promocija različnih sektorjev slovenske pridelave in predelave hrane pod eno streho s skupnim sporočilom, da je naša super hrana res super za nas kot posameznike, za našo družbo in okolje. V projekt sta poleg države za zdaj aktivno vstopila sektorja mleka in mesa, ki sta že začela s certificiranjem kakovostnih mlečnih in mesnih proizvodov, ki so pridelani in predelani v Sloveniji. Certificirana živila so označena z znakom »izbrana kakovost Slovenija« in podvržena rednim dodatnim kontrolam certifikacijskih organov. Tako označena živila že lahko najdemo na trgovskih policah, z vse večjo razširjenostjo pa bo znak v vedno večji meri pomagal potrošnikom izbirati kakovostno slovensko hrano. V projekt bo verjetno kmalu vstopil tudi sektor sadja, saj se proizvajalci zavedajo prednosti jasnega označevanja izvora slovenske hrane, ki jo potrošniki vedno bolj iščejo.«

Utemeljitev izbora

Ječmenov hlebček (Spar Slovenija d.o.o.) - Nagrada za inovativnost v skupini pekovskih izdelkov

Ječmenov hlebček predstavlja dobrodošlo dopolnitev ponudbe kruha na slovenskem trgu. Odlikuje ga bistveno znižana vsebnost soli v primerjavi z običajnimi kruhi, kljub temu pa je kruh izjemno prijetnega in zaokroženega okusa. Poleg tega je ječmenov hlebček tudi vir prehranskih vlaknin.

EGO QUARK (Ljubljanske mlekarne d.d.) - Nagrada za inovativnost v skupini visoko-beljakovinskih živil

Ego quark je pusti sveži sir, narejen iz posnetega pasteriziranega mleka. Odlikuje ga visoka vsebnost beljakovin in zelo nizka vsebnost maščob. Poleg tega je tudi odličnega okusa. Zaradi svoje sestave je še posebej koristen za športnike in druge fizično aktivne ljudi.

Linija izdelkov I like tofu (Avokado d.o.o.) - Nagrada za inovativnost v skupini sojinih izdelkov

Linija izdelkov I like tofu preseneča z domiselnostjo in pestrostjo barv in okusov, ne razočara pa tudi s svojo hranljivostjo. Izdelki so bogat vir kakovostnih beljakovin, zaradi česar predstavljajo tudi okusno alternativo mesnim obrokom.

Pirino vlečeno testo (Žito d.o.o.) - Nagrada za inovativnost v skupini žitnih izdelkov

Pirino vlečeno testo je polnozrnato živilo, narejeno je iz mešanice bele in polnozrnate pirine moke. Je zanimiva alternativa običajnemu vlečenemu testu, saj mu pira daje svojevrsten okus. Nad njim bodo navdušeni vsi ljubitelji jedi iz vlečenega testa.

EKO jogurt s konopljinim oljem (Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid) - Nagrada za inovativnost v skupini mlečnih izdelkov

Eko jogurt s konopljinim oljem spada v linijo ekoloških izdelkov Mlekarne Planika in je prvi tovrstni izdelek na slovenskem tržišču. Gosto tekoč jogurt ima svež rahlo kisel okus, s konoplji značilno noto po oreških.

BIO Body cleanse muesli (Nutrisslim d.o.o.) - Nagrada za inovativnost v skupini žit za zajtrk

Hranljiva mešanica različnih vrst kosmičev, ajde ter bučnih, sezamovih in sončničnih semen, granole iz kaljenih semen in semen indijskega trpotca. Ne vsebuje dodanih sladkorjev ali soli, cimet pa ji daje poseben privlačen okus. Vse sestavine so ekološkega izvora, izdelek predstavlja tudi bogat vir prehranskih vlaknin.

Linija Živa: solata in zelišča (KMG Panorganic) - Posebna nagrada za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil

Živa je linija predpakiranih svežih solat in zelišč, pridelanih v Sloveniji. Potrošnikom se tekom celotnega leta prodajajo rastoče v lončkih, kar omogoča ohranjanje svežine živila do trenutka, ko se odločimo za uporabo. Linija vključuje več različnih vrst solat, ki ustvarjajo pisan krožnik pristnih in svežih okusov. V ponudbi so tudi različna zelišča, nepogrešljiva sestavina moderne kuhinje.

Inštitut je proizvajalcem nagrajenih živil omogočil uporabo posebnega znaka projekta, tako pri označevanju kot pri oglaševanju nagrajenih živil. Za razliko od nekaterih drugih nagrad in izborov, kjer si podjetja takšne znake lahko naročijo in zanje plačujejo, je uporaba znaka tega projekta za podjetja povsem brezplačna, izbor pa je bil neodvisen in ni bil povezan s kakršnimi koli stroški za podjetja.

Poleg nagrajenih izdelkov je bilo na razpis prijavljenih tudi več drugih živil, ki kažejo na inovativnost v domači živilski industriji. Verjamemo, da se bodo tako v podjetjih še naprej trudili, da bo potrošnikom na voljo pestra izbira kakovostnih živil, proizvedenih v Sloveniji.

Dodatne informacije:

• Video - posnetek prenosa podelitve na FB Strani Inštituta za nutricionistiko

Programi

Raziskovalni program Prehrana in javno zdravje

Debelost med otroci in mladostniki je eden ključnih javnozdravstvenih problemov in izzivov po vsem svetu. Tudi v Sloveniji je približno tretjina slovenskih šestletnikov pretežkih. Številne raziskave so pokazale tesne povezave med časom, ki ga otroci preživijo pred televizijskimi zasloni, in neustreznimi prehranskimi navadami ter debelostjo. Razlogi za to so večplastni, od zmanjšane telesne aktivnosti, do uživanja nezdravih prigrizkov v času gledana televizije, na prehrambene navade pa dokazano vplivajo tudi predvajane vsebine. S tega vidika so še posebej problematične vsebine, ki spodbujajo uživanje živil z neugodno prehransko sestavo, ki je lahko tudi predmet oglaševanja. Da bi omejile tovrstno oglaševanje živil otrokom, so nekatere države že uvedle posebne omejitve v času otroškega programa, uvedbo omejitev pa je priporočila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Da bi ovrednotili obseg oglaševanja živil otrokom smo na Inštitutu za nutricionistiko že pred časom izvedli obsežno raziskavo, v okviru katere smo ovrednotili prehransko sestavo oglaševanih živil. Raziskava je zajela 12-mesecev oglaševanja v letu 2013, na sedmih televizijskih programih s pomembno gledanostjo s strani otrok. V tem času je bilo predvajanih preko 93.000 oglasov za živila, še posebno pozornost pa smo usmerili v vrednotenje oglaševanja v obdobjih, ko so bili pred televizorjem predvsem otroci stari od 4 do 9 let. Kar 96% časa oglaševanja živil v teh obdobjih so predstavljali oglasi za živila, ki ne izpolnjujejo  pogojev za oglaševanje otrokom, in bi jih zato lahko razvrstili med manj zdrava. Rezultati raziskave so bili objavljeni v zadnji številki ugledne znanstvene revije International Journal of Public Health.
 
S problemom debelosti prebivalstva se srečujejo mnoge razvite države - govorimo celo že o epidemiji debelosti. Čeprav se je trend povečevanja debelosti med mladostniki v zadnjih letih ustavil, je stanje še vedno zaskrbljujoče – od konca 80. let se je delež čezmerno hranjenih otrok in mladostnikov namreč podvojil. Otroci s prekomerno telesno težo imajo dokazano večje tveganje za debelost v odrasli dobi, s tem pa se povečujejo tudi tveganja za vrsto drugih nenalezljivih bolezni. Privzgajanje ustreznega načina prehranjevanja in izbire zdravju koristnih živil je ključnega pomena že v otroštvu, saj otroci te navade ohranjajo tudi kasneje v življenju. Znanstvene raziskave so pokazale, da pomemben motilni dejavnik pri privzgajanju zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih predstavlja promocija manj zdravih živil. Glede na obseg izpostavljenosti še posebej pomemben medij, ki vpliva na prehranske preference otrok, predstavlja televizija. Da bi omejile oglaševanje živil otrokom so nekatere države, npr. Velika Britanija, uvedle posebne omejitve v času otroškega programa, uvedbo takšnih omejitev pa priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
 
Da bi ugotovili, katera živila se oglašujejo otrokom in mladostnikom na televiziji ter kakšna je njihova prehranska sestava, smo na Inštitutu za nutricionistiko izvedli obsežno raziskavo. V okviru raziskave smo ovrednotili 12-mesečno oglaševanje na najbolj gledanih televizijskih kanalih v Sloveniji. V tem času je bilo predvajanih preko 93.000 oglasov za živila, še posebno pozornost pa smo usmerili v vrednotenje oglaševanja v obdobjih, ko so bili pred televizorjem predvsem otroci stari od 4 do 9 let. Oglase za živila smo razvrstili glede na vrsto živil, ki jih oglašujejo, oglaševana živila pa smo dodatno ovrednotili tudi s posebnim sistemom za profiliranje živil, ki nam je omogočal razvrstitev živil med bolj ali manj zdrava. Takšno vrednotenje smo naredili z dvema različnima modeloma za profiliranje živil, med drugim tudi z modelom, razvitim s strani Svetovne zdravstvene organizacije - posebej za omejevanje oglaševanja živil otrokom.
 
Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci ob gledanju televizije izpostavljeni zelo različnim  promocijskim vsebinam, tudi oglaševanju različnih prehrambenih izdelkov. Še posebej zaskrbljujoči so bili rezultat vrednotenja oglasov, predvajanih v obdobjih, ko so pred televizijskimi zasloni predvsem otroci. Otroci namreč zaradi omejene sposobnosti kritične presoje oglaševana živila dojemajo kot priporočana, kar lahko pomembno vpliva na njihove prehranske izbire kasneje v življenju. Ugotovili smo, da so kar 96% oglaševanja živil predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano. Kar 77% oglaševanja je bilo povezanega z oglaševanjem sladkarij, katerih oglaševanje otrokom se odsvetuje – ne glede na njihovo prehransko sestavo. Ugotovili smo tudi, da je preko 90% oglasov predstavljalo živila, proizvedena s strani tujih podjetij, ki v Sloveniji nimajo proizvodnih kapacitet.
 
V okviru raziskave smo spremljali tudi oglaševanje živil v obdobjih, ko so pred televizorji predvsem otroci, stari med 10 in 14 let. Tudi pri oglaševanju tej starostni skupini je bilo najbolj izrazito oglaševanje sladkarij (43%), sledilo pa mu je oglaševanje pijač (10%) in piškotov (8%). Celokupno je bilo kar 81% oglaševanja tej starostni skupini povezano s promocijo živil, ki niso izpolnjevala meril Svetovne zdravstvene organizacije za oglaševanje otrokom.
 
Predstavljeni rezultati so potrdili potrebo po ureditvi področja oglaševanja živil otrokom, česar se je Ministrstvo za zdravje RS aktivno lotilo v preteklem letu. Rešitev tega problema je tudi eden ključnih ciljev Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki jo je lani sprejel Državni zbor. V okviru izvajanja Resolucije je Ministrstvo za zdravje RS pripravilo prehranske smernice,  na osnovi katerih morajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev oblikovati lastna pravila ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili o živilih v času otroških programov. Sprejete temeljijo na sistemu, ki ga je za tovrstne namene razvila in predlagala Svetovna zdravstvena organizacija, z nekaj nacionalnimi prilagoditvami. Skupine živil, za katere je predvidena popolna omejitev oglaševanja otrokom so na primer čokolada, bonboni, piškoti, pecivo in podobni izdelki, pa tudi sladoledi, energijske pijače in prehranska dopolnila. Za oglaševanje nekaterih drugih skupin živil, na primer sveže in zamrznjene zelenjave in sadja, omejitve niso predvidene.

Dodatne informacije:

• Nacionalni inštitut za javno zdravje (februar 2016): Spreminjanje trenda otroške debelosti - oglaševanje hrane otrokom
• Ministrstvo za zdravje (julij 2016): Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili

Programi

Raziskovalni program Prehrana in javno zdravje

V Evropski Uniji je področje uporabe zdravstvenih trditev na živilih natančno urejeno že od leta 2006. Takrat sprejeta zakonodaja je uvedla vrsto novosti, izmed katerih so se mnoge pokazale za dokaj zapletene. To področje je postalo tudi predmet raziskav s strani Evropske Komisije financiranega raziskovalnega projekta REDICLAIM, ki ga je vodila prof. dr. Monique Raats iz Univerze v Surreyu (Velika Britanija), pomembno vlogo pri izvedbi projekta pa so imeli tudi raziskovalci iz Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani. V okviru projekta so raziskovalci pripravili aktualna Priporočila za uspešno znanstveno utemeljevanje novih zdravstvenih trditev v Evropski skupnosti, ki so bila v teh dneh objavljena v reviji Trends in Food Science & Technology - eni najuglednejših znanstvenih revij na področju prehrane.

Evropska Uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih št. 1924/2006 je v letu 2006 postavila skupni okvir za uporabo takšnih trditev v Evropski skupnosti (ES). Implementacija omenjene zakonodaje je vključevala zahteven proces seznanjanja in izobraževanja različnih zainteresiranih strani, vključno z oblikovalci politik in nadzornimi organi v državah članicah ES, Evropske agencije za varno hrano (EFSA) in še posebej za živilsko industrijo. Medtem ko so zakonodajni predpisi zagotovili pravno osnovo za uporabo trditev na živilih, je bil postopek odobritve novih zdravstvenih trditev prepoznan kot sorazmerno zapleten.

Izzive na področju uporabe in odobritve zdravstvenih trditev na živih je prepoznala tudi Evropska komisija (EK) in omogočila izvajanje evropskega projekta REDICLAIM, ki ga je vodila prof. dr. Monique Raats iz Univerze v Surrey-u: "Eden ključnih ciljev projekta je bil podpreti živilsko industrijo pri razvoju inovativnih in konkurenčnih izdelkov ter zagotoviti skladnost le teh z zahtevami uredbe, zlasti glede uporabe zdravstvenih trditev za zmanjšanje dejavnikov tveganj za razvoj bolezni in novih funkcijskih zdravstvenih trditev". Pri izvedbi raziskave so sodelovali še raziskovalci iz MAPP centra na Univerzi v Aarhus-u (Danska), Inštituta za nutricionistiko (Slovenija) in Univerze v Ljubljani (Slovenija).

V okviru izvajanja projekta so bila pripravljena Priporočila za uspešno znanstveno utemeljevanje novih zdravstvenih trditev v Evropski uniji, ki so bila v teh dneh objavljena v reviji Trends in Food Science & Technology, eni izmed najuglednejših revij s področja znanosti o živilih in živilski tehnologiji. Prof. dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko, Ljubljana, Slovenija: "Priporočila predstavljajo izhodišče raziskovalcem s področja prehrane ter strokovnjakom, ki se ukvarjajo s funkcionalno hrano, zlasti živilski industriji. Priporočila so bila pripravljena na podlagi analize mnenj o zdravstvenih trditvah, objavljenih s strani EFSA in intervjujev s strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dosjejev o zdravstvenih trditvah, predvsem iz živilske industrije in znanstvenikov, specializiranih za postopek odobritve zdravstvenih trditev."

V analizi znanstvenih mnenj EFSA so bile obravnavane vse vloge za zdravstvene trditve za zmanjšanje dejavnikov tveganj za razvoj bolezni, tako tiste z ugodnim kot neugodnim izidom. Da smo lahko identificirali ključne izzive smo izvedli tudi poglobljene intervjuje - neposredno s prijavitelji vlog. V nadaljevanju so bili pripravljeni osnutki priporočil, ki so bili podlaga za posvetovanje s strokovnjaki iz živilske industrije, ponudniki raziskovalnih svetovanj, ki so posebej specializirani za postopek odobritve zdravstvenih trditev, akademiki, EK in  EFSA. Priporočila so objavljena v obliki znanstvenega članka z odprtim dostopom, kar pomeni, da so razpoložljiva tudi strokovnjakom in raziskovalcem v živilski industriji, ki včasih nimajo dostopa do plačljivih znanstvenih objav.

Povezava do priporočil: 

• Pravst in sodelavci. 2017. Recommendations for successful substantiation of new health claims in the European Union. Trends in Food Science & Technology. In press: doi: https://doi.org/10.1016/j.tifs.2017.10.015

Dodatne informacije o projketu:

• Raziskovalni projekt »Rediclaim«

Programi

Raziskovalni program Prehrana in javno zdravje

Trans maščobe so škodljiva sestavina živil, zato želimo njihov vnos čim bolj omejiti. Da bi ugotovili izpostavljenost prebivalstva trans maščobam se je v letošnjem letu v Sloveniji začel izvajati triletni državni raziskovalni projekt »Trans maščobe v živilih«. Ker je znano, da najvišje količine škodljivih trans maščob lahko najdemo v živilih z dodanimi delno hidrogeniranimi maščobami, smo v prvi fazi izvajanja raziskovalnega projekta preverili obseg dodajanja delno hidrogeniranih maščob v procesirana živila, določili pa smo tudi količine trans maščob v rastlinskih trdih maščobah. Osredotočili smo se tako na margarine, ki so potrošnikom naprodaj v trgovinah, kot na trde rastlinske maščobe, ki se prodajajo v veleprodaji, za nadaljnjo proizvodnjo živil. Rezultati so pokazali, da margarine v maloprodaji (na trgovskih policah) v Sloveniji trans maščob praktično ne vsebujejo. Nasprotno smo znatne količine trans maščob našli v približno tretjini trdih rastlinskih maščob, ki jih uporabljajo nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji nepredpakiranih živil, predvsem pekarne in slaščičarne. Takšne maščobe se prodajajo na debelo v veleprodaji, zaradi česar sicer niso dostopne potrošnikom neposredno v trgovinah, kljub temu pa lahko ogrožajo zdravje ljudi, saj se uporabljajo kot sestavina v drugih živilih. Ugotovitve potrjujejo, da bi bilo vsebnost trans maščob v živilih tudi v Sloveniji smotrno omejiti z ustreznimi predpisi.

Trans maščobe so posebna vrsta maščob. Pri delovanju človeškega telesa niso potrebne, naravno se v hrani nahajajo v precej nizkih količinah. Številne raziskave so pokazale, da trans maščobe povečujejo raven krvnega holesterola ter znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, ter drugih kroničnih bolezni. Na tej osnovi so bila izdana strokovna priporočila, da je potrebno količino trans maščob v živilih zmanjšati na najmanjšo možno vrednost, čemur se postopoma prilagaja tudi živilska industrija. Pomemben vir trans maščob v živilih predstavljajo industrijsko dodane delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja, zato smo v okviru raziskovalnega projekta preverili obseg pojavljanja te sestavine v predpakiranih živilih na tržišču v Sloveniji. Zakonodaja Evropske Unije uporabe delno hidrogeniranih rastlinskih maščob v živilih še ne omejuje, so pa takšne omejitve uvedle posamezne države. Prva med njimi je bila Danska, kjer je že od leta 2004 prepovedano prodajati živila z več kot 2 g trans maščob v 100 g maščobe.

Obseg dodajanja delno hidrogeniranih rastlinskih maščob v prepakirana živila

Natančen pregled sestavin predpakiranih živil je pokazal presenetljivo velik obseg uporabe delno hidrogeniranih maščob pri nekaterih skupinah živil. Doc. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalnega projekta, Inštitut za nutricionistiko: »Zelo pogosto prisotnost delno hidrogeniranih maščob smo ugotovili npr. pri piškotih, rastlinskih nadomestkih smetanam, različnih prigrizkih, pecivu in žitnih ploščicah. Te skupine živil so imele med sestavinami pogosto navedeno delno hidrogenirano maščobo, vendar pa je količina takšnih maščob v njih lahko zelo različna. V nadaljevanju raziskav smo se zato osredotočili v laboratorijsko določanje količine trans maščob v najbolj tveganih skupinah živil.«

Trans maščobe v margarinah

V preteklosti so za največji vir trans maščob veljale margarine. Le-te so bile namreč proizvedene s postopkom delnega hidrogeniranja, pri katerem so tekoča rastlinska olja postala trdna tudi pri sobni temperaturi, žal pa ob tem procesu neizogibno nastajajo tudi trans maščobe. Tako proizvedene margarine so bile zelo uporabne in bistveno dostopnejše od masla. Njihova uporaba se je zelo razširila, ne le v gospodinjstvih, temveč tudi pri industrijski proizvodnji živil. Vendar pa se je odtlej proizvodnja margarine bistveno spremenila. Ko so raziskovalci ugotovili negativne vplive trans maščob na zdravje, so odgovorni proizvajalci začeli postopoma ukinjati zastarelo tehnologijo hidrogeniranja maščob, in jo nadomeščati s t.i. trans-esterifikacijo. Podatki raziskav iz tujine sicer kažejo, da so v nekaterih državah na trgovskih policah še vedno prisotne margarine, proizvedene iz delno hidrogeniranih rastlinskih olj, podrobne raziskave tega problema v Sloveniji pa doslej še ni bilo. Rezultati raziskave so torej pokazali, da v slovenskih trgovinah skoraj ne moremo najti margarin, ki bi med sestavinami imele navedene delno hidrogenirane rastlinske maščobe.

Izmed 43 različnih margarin, dostopnih v trgovinah sedmih različnih trgovskih verig v Sloveniji, sta imeli le dve kot sestavino navedeno delno hidrogenirano rastlinsko maščobo, kar predstavlja manj kot 5% vzorcev. Resničnost navedb proizvajalcev na označbah margarin smo preverili tudi z laboratorijskimi analizami, ki so bile izvedene na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL BF). Prof. dr. Rajko Vidrih, UL BF: »Pomembne količine trans maščob smo dejansko našli le v dveh vzorcih, pri katerih so prisotnost delno hidrogenirane maščobe na seznamu sestavin navedli tudi sami proizvajalci. V vseh ostalih 41 vzorcih smo našli manj kot 1% trans maščob. Takšne nizke količine trans maščob so tudi sicer lahko naravno prisotne v rastlinskih oljih, ki so bogata z nenasičenimi maščobnimi kislinami, in ne predstavljajo tveganja za zdravje.« Rezultati raziskave so torej pokazali, da proizvajalci margarin pravilno označujejo uporabo delno hidrogeniranih maščob ter da margarine v naših trgovinah praktično ne vsebujejo niti delno hidrogeniranih maščob, niti trans maščob. Margarinam, ki bi lahko vsebovala nevarne trans maščobe, se potrošniki lahko povsem izognejo, če ne kupujejo takšnih, ki imajo med sestavinami navedeno (delno) hidrogenirano rastlinsko maščobo.

Trans maščobe v trdih rastlinskih maščobah pri nosilcih živilske dejavnosti

Povsem drugačna je situacija pri nepredpakiranih živilih, kjer potrošnik običajno nima na razpolago seznama sestavin. Gre za zelo širok nabor živil, ki so naprodaj v pekarnah, delikatesah, slaščičarnah, restavracija, in tudi predstavljajo pomemben del prehrane Slovencev. V raziskovalnem projektu »Trans maščobe v živilih« so nepredpakirana živila deležna še posebne pozornosti, že v prvem delu raziskave pa smo se usmerili v iskanje odgovora na vprašanje, kakšne trde rastlinske maščobe v Sloveniji uporabljajo nosilci živilske dejavnosti, ki se ukvarjajo s pripravo nepredpakiranih živil. Vzorčenje trdih rastlinskih maščob pri različnih nosilcih živilske dejavnosti je izvedla inšpekcijska služba pod okriljem Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Na različnih območjih države so inšpekcijske službe obiskale 34 nosilcev živilske dejavnosti, predvsem pekarn in slaščičarn, kjer so bile popisane vse uporabljane trde rastlinske maščobe. Skupaj je bilo evidentiranih 56 margarinam podobnih vzorcev, vsi različni vzorci pa so bili nato analizirani. Doc. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalnega projekta, Inštitut za nutricionistiko: »Rezultati analiz trdih rastlinskih maščob pri nosilcih živilske dejavnosti so bili bistveno slabši v primerjavi z margarinami, ki so dostopne v trgovinah. Kar približno ena tretjina margarinam podobnih maščob v živilskih obratih je presegla na Danskem uveljavljeno omejitev vsebnosti trans maščob v živilih, v nekaterih vzorcih smo našli celo 9% trans maščob. Ker pri 38% v vzorčenje vključenih nosilcev živilske dejavnosti smo našli maščobe, ki so vsebovale več kot 2% trans maščob. Ti rezultati kažejo, da se kljub dokazanih tveganjih za zdravje delno hidrogenirane rastlinske maščobe še vedno uporabljajo pri proizvodnji nepredpakiranih živil, vsaj v pekarstvu in slaščičarstvu. Običajno so tovrstne maščobe cenejše, manj občutljive na procese staranja in zato podaljšujejo obstojnost živil, hkrati pa tudi ugodno vplivajo na senzorične lastnosti izdelkov, tudi okus. Živilski obrati jih lahko kupujejo v veleprodaji na debelo, saj je šlo večinoma za večja pakiranja, namenjena živilskim obratom. Ker smo potrdili ustrezno navajanje sestavin tudi pri maščobah, ki se prodajajo na debelo, to pomeni da živilski obrati z ustreznim postopkom izbora surovin že lahko razmeroma dobro obvladujejo prisotnost trans maščob v končnih živilih, brez dragih laboratorijskih analiz. Glede na dejstvo, da živilska zakonodaja od nosilcev živilske dejavnosti zahteva ustrezno obvladovanje tveganj, do katerih prihaja v procesih proizvodnje živil, smo začeli tudi z dodatnim osveščanjem podjetij o uvajanju dobrih praks za zmanjšanje trans maščob v živilih. V okviru tega podjetjem med drugim odsvetujemo uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob.«

Ocena izpostavljenosti trans maščobam

Izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): »Uživanje trans maščob poviša koncentracijo »slabega« LDL holesterola in hkrati zniža koncentracijo »dobrega« HDL holesterola. Predstavljajo dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, povezane pa so tudi z nastankom nekaterih vrst raka (dojka, debelo črevo), preeklampsije pri nosečnicah in z astmo in alergijami pri otrocih. Zato je pomembno vedeti, koliko takšnih maščob prebivalci zaužijejo, vnos pa čim bolj omejiti.« Natančnejša ocena izpostavljenosti prebivalcev trans maščobam bo mogoča šele v zaključni fazi raziskovalnega projekta, ko bodo zbrani tako podatki o količini trans maščob v živilih kot tudi podatki o vnosu živil, ki jih zbiramo v okviru nacionalne prehranske raziskave EU MENU. Dr. Urška Blaznik, NIJZ: »V tej fazi smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili predhodno oceno izpostavljenosti trans maščobam pri prebivalcih Slovenije. Ocena nakazuje, da je povprečni vnos trans maščob s pekarskimi in slaščičarskimi izdelki v splošni populaciji sicer še znotraj sprejemljivih vrednosti, vendar pa so večjim količinam trans maščob lahko izpostavljeni posamezniki ali populacijske skupine, ki pogosteje posegajo po živilih, ki vsebujejo delno hidrogenirane maščobe, ki jih je na tržišču še vedno veliko, ali če se prehranjujejo pri ponudnikih, ki za pripravo jedi uporabljajo maščobe slabše kakovosti, ki so pogosto vir trans maščob. Vsaka takšna izpostavljenost trans maščobam je nepotrebna in ogroža zdravje ljudi. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v Znanstvenem mnenju glede prehranskih referenčnih vrednosti za maščobe v letu 2010 odločila, da mora biti vnos trans maščob tako nizek, kot je le mogoče znotraj uravnotežene prehrane.«

Zmanjševanje vsebnosti trans maščob v živilih

Slovenija si že nekaj let v okviru Evropske Unije prizadeva, da se problematika trans maščob v živilih enotno uredi v celotnem evropskem prostoru in sicer z zakonodajno omejitvijo njihove vsebnosti v živilih. Poenoten pristop bi bil najmanj omejujoč z vidika prostega pretoka živil, hkrati pa bi zaščitil vse prebivalce. Zmanjšanje količine trans maščob v živilih je Slovenija uvrstila tudi med strateške cilje Resolucije o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki je bila v lanskem letu sprejeta v Državnem zboru in je med ukrepi predvidela možnost zakonodajne omejitve trans maščob. Dr. Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje: "Ministrstvo za zdravje se zaveda problematike trans maščob v živilih, zato je tudi podprlo izvajanje te raziskave. Predstavljena predhodna ocena tveganja kaže, da vnos trans maščob pri splošni populaciji ni kritičen, po drugi strani pa je raziskava pokazala, da so na našem trgu prisotna živila z visoko vsebnostjo trans maščob. Ker je potrebno zaščititi tudi prebivalce, ki pogosteje uživajo takšna živila, na ministrstvu skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin že pripravljamo predpis za omejitev trans maščob v živilih." Ker takšen predpis presega standarde, uveljavljene na ravni Evropske unije, ga je potrebno notificirati pri Evropski komisiji. V nasprotnem primeru bi namreč veljal le za živila, proizvedena v Sloveniji, ne pa tudi za živila iz drugih držav, ki po doslej zbranih podatkih predstavljajo pomemben vir trans maščob. Prav na osnovi rezultatov projekta »Trans maščobe v živilih« o razpoložljivost trans maščob v živilih ter ocene tveganja za zdravje prebivalstva bo Slovenija lahko uveljavila omejitev trans maščob za vsa živila, tudi za tista, ki prihajajo na naš trg iz drugih držav.

O projektu Trans maščobe v živilih

»Trans maščobe v živilih in njihov populacijski vnos - implikacije za javno zdravje" je triletni raziskovalni projekt, ki bo potekal do leta 2019. Ključni cilji projekta so ugotoviti prisotnost trans maščob v živilih v Sloveniji, določiti izpostavljenost različnih skupin prebivalstva trans maščobam in zagotoviti podatke, potrebne za zakonsko ureditev tega področja. Projekt vodi Inštitut za nutricionistiko, raziskovalni partnerji pa so še Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF), Univerzitetni Klinični center v Ljubljani (UKC Ljubljana), ter Institut »Jožef Stefan« (IJS). Projekt je financiran iz več virov. S strani države ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za zdravje RS, edini sofinancer projekta s strani gospodarstva pa je trgovska družba Mercator. Izvedba ožjega dela raziskave na področju kakovosti trdih maščob je bila dodatno podprta tudi s strani družbe Unilever.

Dodatne informacije o projektu:

• Trans maščobe v živilih in njihov populacijski vnos - implikacije za javno zdravje

Programi

Raziskovalni program Prehrana in javno zdravje

V zelo ugledni znanstveni reviji European Journal of Clinical Nutrition založbe Nature Publishing so bili objavljeni rezultati raziskave kakovosti živil v različnih evropskih državah. Raziskava je potekala v okviru evropskega raziskovalnega projekta CLYMBOL, ki ga sofinancira Evropska komisija, v Sloveniji pa ga izvajata Univerza v Ljubljani in Inštitut za nutricionistiko. V raziskavi smo preverjali prehransko kakovost predpakiranih živil v Sloveniji, Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem, posebno pozornost pa smo posvetili živilom, ki jih proizvajalci označujejo kot bolj zdrava, ali s posebnimi ugodnimi prehranskimi lastnostmi. V omenjenih državah so bila naključno vzorčena živila, za katere smo nato ocenjevali celokupno prehransko sestavo. Razvrščanje je potekalo z uporabo profiliranja živil in pogojev, ki se v nekaterih razvitih državah že uporabljajo za omejevanje uporabe zdravstvenih trditev na živilih z manj ugodno prehransko sestavo. V raziskavi smo ugotovili, da je pogoje za razvrstitev med bolj zdrava živila najmanj vzorcev izpolnjevalo v Sloveniji, največ pa v Veliki Britaniji. Rezultati so pokazali, da imajo s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami označena živila sicer v povprečju nekoliko bolj ugodno prehransko sestavo, se pa tovrstne trditve še vedno pogosto pojavljajo na živilih, ki bi jih težko razvrstili med zdrava živila. 

Na tržišču Evropske Unije je izjemno veliko različnih živil, proizvajalci pa svojo konkurenčno prednost pogosto izpostavljajo tako, da na živila navedejo posebne prehranske lastnosti živil, ali celo ugodne vplive živil na zdravje. V okviru evropskega raziskovalnega projekta CLYMBOL smo med drugim preverjali, kakšna je prehranska kakovost predpakiranih živil v različnih evropskih državah, še posebej pa nas je zanimalo, ali imajo živila, ki navajajo posebne prehranske prednosti in vplive na zdravje, v resnici tudi bolj ugodno celokupno prehransko sestavo. V vzorčenje smo zajeli dobrih 2000 živil, ki smo jih kupili v trgovinah v Sloveniji, Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Vzorčenje je potekalo po posebnem postopku, ki je zagotavljal primerljivost med državami, temeljil pa je na naključnem izboru živil. Vsem živilom smo glede na označeno hranilno vrednost ter upoštevajoč podatkovne baze o prehranski sestavi živil določili hranilno vrednost, ki je bila osnova za nadaljnja vrednotenja. Pri vrednotenju smo uporabili poseben sistem profiliranja živil,  ki je bil razvit za identifikacijo živil z manj ugodno prehransko sestavo. V raziskavi smo ugotovili, da je pogoje za razvrstitev med živila z ugodnejšo prehransko sestavo izpolnjevalo 43% vseh vzorčenih živil, in 61% živil, ki so bila s strani proizvajalcev označena s posebnimi prehranskimi ali zdravstvenimi lastnostmi. Čeprav raziskava ni bila izvedena na način, da bi lahko z gotovostjo poročali o statistično značilnih razlikah med državami, je bila zanimiva ugotovitev, da je bilo najmanj živil z ugodno prehransko sestavo vzorčenih prav v Sloveniji. Izmed vseh vzorčenih živil jih je bilo v skupino prehransko bolj ugodnih živil pri nas razvrščenih le 39% vzorcev, medtem ko je bilo v Veliki Britaniji takšnih vzorcev 53%. Podobni so tudi rezultati vrednotenja živil, ki so bila s strani proizvajalcev označena kot zdrava. Le 50% takšnih vzorcev iz Slovenije je izpolnjevalo kriterije za prehransko ugodna živila, medtem ko je bil ta delež na Nizozemskem kar 81%.

Tudi pogostost navajanja prehranskih in zdravstvenih trditev ter simbolov na živilih je bila med državami precej različna. Upoštevaje podatke iz vseh petih držav lahko rečemo, da je bila približno ena četrtina vseh vzorčenih živil označena s takšnimi trditvami. Še posebej pogoste pa so bile prehranske trditve, ki smo jih v Sloveniji našli na 19% živil, medtem ko so bile zdravstvene trditve prisotne na 13% vzorčenih živil. Upoštevajoč vsebnost posameznih hranil smo ugotovili, da z zdravstvenimi trditvami označena živila v povprečju sicer vsebujejo nekoliko manj energije, sladkorja, nasičenih maščob in natrija, ter več prehranskih vlaknin, vendar pa razlike večinoma niso bile zelo velike. V naši raziskavi smo ugotovili, da bi uvedba prehranskih profilov (omejitev za uporabo zdravstvenih trditev), četudi ne preveč strogih, pomembno izboljšala hranilno sestavo živil, ki se predstavljajo kot bolj zdrava, še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kako pomemben bi bil vpliv takšnih razlik na širše javno zdravje.

Raziskava je pokazala, da je na področju sestave živil prostora za izboljšave še veliko, tudi v Sloveniji, vendar pa bo potreben tudi premik na strani potrošnikov. Če bomo potrošniki bolj posegali po živilih z ugodno prehransko sestavo, se bo na povečano povpraševanje živilska industrija hitro odzvala s povečano ponudbo. Navaditi pa se bo potrebno na nekoliko manj sladka, manj mastna in manj slana živila, pogosteje pa bomo morali posegati tudi po polnovrednih živilih. Tudi vse nas, ki izvajamo programe promocije pestre in uravnotežene prehrane, čaka še veliko dela. Na Institutu za nutricionistiko izvajamo program promocije zdravja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, v okviru katerega med drugim spodbujamo proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili še več živil z ugodno prehransko sestavo. V ta namen organiziramo tudi izbor najbolj inovativnih živil – objavili smo namreč že naš tretji razpis, najbolj inovativna živila leta 2017 pa bomo javnosti predstavili januarja drugo leto. Ključni parameter pri ocenjevanju je prav prehranska sestava živil, ki morajo biti proizvedena v Sloveniji.

O projektu CLYMBOL

Spodbujanje potrošnikov k nakupu bolj zdravih živil je ena od poti k izboljšanju njihove prehrane. Zdravstvene trditve in simboli na označbah živil so lahko v pomoč potrošnikom za bolj zdrave izbire, vendar njihov vpliv ni dobro raziskan. Razširjenost uporabe različnih z zdravjem povezanih trditev na živilih, prehranska sestava živil in vplivi trditev na potrošnike so predmet raziskovanj evropskega projekta CLYMBOL, sofinanciranega s strani Evropske komisije. Projekt koordinira European Food Information Council (EUFIC) iz Bruslja, v Sloveniji pa ga izvajata Univerza v Ljubljani in Inštitut za nutricionistiko. Na odnos potrošnika do prehranskih in zdravstvenih trditev ter njihovo razumevanje in zaupanje vanje, vpliva več dejavnikov. Potrošniki bolj zaupajo trditvam, če poznajo hranilo ali snov na katero se trditev nanaša, ter če je trditev relevantna njihovi osebni situaciji oz. zdravstvenemu stanju. Dolgih trditev z veliko podatki pogosto ne preberejo,  trditev, v katerih je uporabljen "znanstveni jezik", pa pogosto ne razumejo. Če povzamemo, imajo potrošniki raje kratke in razumljive trditve. Raziskovalci projekta CLYMBOL so do takšnega zaključka prišli z uporabo različnih kvalitativnih metodoloških pristopov, ki so omogočili poglobljeno razumevanje vedenja potrošnikov in procesa odločanja pri izboru živil.

Povezava do znanstvenega članka z rezultati raziskave:

• Kaur, A.;  Scarborough, P.; Hieke, S.; Kusar, A.; Pravst, I.; Raats, M.; Rayner, M. The nutritional quality of foods carrying health-related claims in Germany, The Netherlands, Spain, Slovenia and the United Kingdom. European Journal of Clinical Nutrition 2016 (doi:10.1038/ejcn.2016.114). URL: http://www.nature.com/ejcn/journal/vaop/ncurrent/full/ejcn2016114a.html

Več informacij

• Predstavitev projekta CLYMBOL
• Rezultati raziskovalnega projekta CLYMBOL: Vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov
• Spletna stran projekta CLYMBOL: www.clymbol.eu
• Izbor najbolj inovativnih živil

Opomba: Projekt CLYMBOL – Vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov – je prejel finančna sredstva za raziskovanje iz Sedmega okvirnega raziskovalnega programa Evropske skupnosti (pogodba št. 311963).

Programi

Raziskovalni program Prehrana in javno zdravje

Jod je ključno mikrohranilo v prehrani človeka in pomembna sestavina ščitničnih hormonov, ki imajo med drugim vlogo pri uravnavanju metabolizma in telesnem razvoju, zlasti razvoju možganov. Jod mora človek dobiti s prehrano, ker pa ga živila iz našega območja ne vsebujejo dovolj, je že dolgo časa v veljavi ukrep jodiranja jedilne soli. Medtem ko je vrsta raziskav v Sloveniji in svetu dokazala uspešnost in pomembnost jodiranja soli za zagotavljanje preskrbljenosti večine prebivalstva, so zaskrbljujoči rezultati zadnje raziskave Inštituta za nutricionistiko. Raziskava je pokazala, da se v prodaji pojavlja vse več nejodiranih soli, ob čemer se v nekaterih okoljih takšno sol celo napačno izpostavlja kot bolj zdravo izbiro. Rezultati raziskave so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nutrients, raziskava pa je bila izvedena v okviru izvajanja javnega raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje, financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.

Jodiranje soli predstavlja enega najbolj uspešnih javno-zdravstvenih ukrepov za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti prebivalstva z jodom, ki je potreben za normalno delovanje in velikost ščitnice. V Sloveniji se sol jodira s 25 mg kalijevega jodida na kilogram soli, vendar pa je zaradi prostega pretoka blaga znotraj Evropske Unije mogoča tudi prodaja nejodirane soli. Da bi ugotovili obseg jodiranja soli smo izvedli sistematičen popis jedilne soli, ki se prodaja v Sloveniji, in ovrednotili obseg jodiranja soli.

Med 71 različnimi vzorci jedilne soli je bilo kar preko 40% vzorcev nejodirane soli, med katerimi so prevladovale predvsem različne kamene soli, npr. Himalajska sol (16 vzorcev). Naše podatke smo povezali z rezultati kemijskih analiz monitoringa kakovosti soli, ki ga je izvedla Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in ugotovili, da ne-jodirana sol v povprečju vsebuje približno sedemkrat manj joda od jodirane. Dodatno smo podatke utežili s prodajnimi podatki in ugotovili, da je večina prodane soli sicer še vedno jodirane, vendar pa veliko vzorcev nejodirane soli nakazuje na obstoj dobro razvitega nišnega tržišča za nejodirano sol.

Problem zagotavljanja dolgoročne preskrbljenosti prebivalstva predstavljajo tudi zavajajoče ali napačne informacije, ki se pojavljajo v povezavi z jodiranjem soli, še posebej na spletu in med skupinami ljudi z alternativnimi načini prehranjevanja. Ob osveščanju prebivalstva se prav na področju jodiranja soli srečujemo z veliko neresničnimi miti in prepričanji. Eden takšnih je prepričanje, da jodiranje soli ni več potrebno, ker endemske golšavosti v Sloveniji skorajda ni več. To ne drži, saj smo to bolezen pomanjkanja joda omejili prav z jodiranjem soli, ob ponovnem zmanjšanju vnosa joda pa bi se spet pojavila. Pojavljajo se tudi navedbe, da je himalajska sol že sama odličen vir joda, hkrati pa vir številnih drugih mineralov. Nič od tega ne drži, analize so pokazale, da nejodirana kamena snov, četudi prihaja iz Himalaje in Tibeta, joda praktično ne vsebuje. Tudi vsebnost drugih mineralov v takšni soli, razen seveda natrija, je z vidika prehranskih potreb človeka nepomembna. V javnosti kroži tudi napačno prepričanje, da je nerafinirana morska sol dober vir joda. Morska sol sicer res vsebuje več joda kot kamena, vendar večkrat manj, kot pa se ga dodaja z jodiranjem.

Za pojasnitev pomena jodiranja soli smo zaprosili tudi doc. dr. Katjo Zaletel, predstojnico Klinike za nuklearno medicino na UKC Ljubljana: »Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bila golšavost zaradi pomanjkanja joda v Sloveniji izjemno razširjena. Ključna ukrepa za obvladovanje bolezni, ki so jo ugotavljali kar pri 60% otrok, sta bila prav uvedba obveznega jodiranja soli leta 1953 in povišanje stopnje jodiranja v letu 1999. Po letu 1999 smo ugotavljali številne ugodne učinke ustreznega vnosa joda. Pojavnost golše se je izrazito zmanjšala, pri otrocih znaša le 1%, nekatere oblike zvečanega delovanja ščitnice imajo ugodnejši potek, pojavnost najbolj nevarne oblike raka ščitnice se je zmanjšala kar za tretjino. Žal pa se v klinični praksi še vedno srečujemo tudi s hudimi zdravstvenimi zapleti pri posameznikih, ki se načrtno izogibajo vnosu jodirane soli.« Izr. prof. dr. Simona Gaberšček s Klinike za nuklearno medicino na UKC Ljubljana je dodala: »Zelo pomembno je tudi zavedanje, da lahko nosečnice in doječe matere z uporabo jodirane soli zagotovijo plodu oziroma dojenčku ustrezno preskrbo z jodom za tvorbo ščitničnih hormonov in s tem optimalen razvoj. UKC Ljubljana je eden od partnerjev pri evropskem raziskovalnem projektu EUthyroid z naslovom 'Za odpravo pomanjkanja joda in preprečljivih ščitničnih bolezni v Evropi'. Cilj projekta je uskladiti in trajno izboljšati vnos joda v Evropi, saj so razlike med državami na tem področju precejšnje. Posebna pozornost raziskovalcev bo posvečena tudi nosečnicam in otrokom.«

Ob razpravi o pomembnosti jodiranja soli se po drugi strani ne moremo izogniti tudi omembi problema visokega vnosa soli oz. natrija v Sloveniji. Visok vnos soli je povezan s povečanjem krvnega tlaka in predstavlja dokazan dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Povprečni vnos soli pri odraslih prebivalcih Slovenije je preko 12 gramov, medtem ko se je priporoča le 5 g. Po podatkih NIJZ takšen priporočen vnos presežemo že z dodano soljo v osnovna živila, medtem ko del soli v naši prehrani izvira tudi iz naravno prisotnega natrija v živilih, ter dosoljevanja. Za zmanjšanje vnosa soli je bil v Sloveniji sprejet poseben program aktivnosti, med katere sodi tudi projekt NeSoli.si. Tudi predmet raziskovalnega programa Inštituta za nutricionistiko je spremljanje dodajanja soli v živila. Ob številnih aktivnostih, usmerjenih v zmanjševanje uživanja soli, je še posebej pomembno, da je čim večji del tiste soli, ki pa jo zaužijemo, jodiran.

Povezava do rezultatov raziskave:

• Žmitek, K.; Pravst, I. Iodisation of salt in Slovenia: Increased availability of non-iodised salt in the food supply. Nutrients 2016, 8(7), 434; doi:10.3390/nu8070434. URL: http://www.mdpi.com/2072-6643/8/7/434/htm

Programi

Izbor najbolj inovativnih živil

Inštitut za nutricionistiko je danes predstavil najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Projekt poteka v okviru programov varovanja in krepitve zdravja, ki jih finančno podpira Ministrstvo za zdravje RS. Nagrade so prejeli Spar Slovenija za pirin kruh s kostanjem, Jata Emona za Enemon pšenični otrobi z ajdo, Ljubljanske mlekarne za linijo MU Smoothie, Pekarna Pečjak za sušene testenine Pure in Engrotuš ter Sastela za slovensko potico iz linije Slovenske dobrote. Posebna nagrada za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil je bila podeljena Eti Kamnik za linijo predpakiranih svežih vrtnin Grunt. Izbor najbolj inovativnih živil spodbuja kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo in večjo prijaznost potrošniku, s čimer proizvajalci prispevajo k pestrejšemu izboru kakovostnih živil na slovenskem tržišču.

Projekt sofinancira:

Proizvodnja živil je polna izzivov in številni proizvajalci vlagajo zelo veliko truda v inovativen razvoj živil, ki imajo bodisi boljšo prehransko sestavo, vsebujejo manj aditivov, podpirajo zdravje, ali pa imajo druge lastnosti, ki prispevajo k prijaznosti potrošnikom ali okolju, vendar pa informacije o takšnih proizvodih pogosto težko pridejo do potrošnika. Tudi domači proizvajalci na tržišče lansirajo vrsto novih inovativnih živil, ki pa v hudi mednarodni konkurenci včasih težko uspejo obstati na tržišču. Domači proizvajalci pogosto nimajo zadostnih oglaševalskih sredstev, da bi takšna inovativna živila in njihove prednosti uspešno predstavili potrošnikom ter da bi prodaja omogočila rentabilno proizvodnjo. Da bi po eni strani potrošnikom predstavili izstopajoča na novo lansirana živila, po drugi strani pa podprli inovativnost živilske industrije, je Inštitut za nutricionistiko tudi letos pripravil izbor najbolj inovativnih živil. Na razpis je prispelo 43 predlogov, med katerimi smo izbrali najboljša živila v posameznih kategorijah.

Slika: Najbolj inovativna živila leta 2016, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko

Potek izbora živil

K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali po en predlog. Podobno kot lani je bila tudi letos približno polovica vseh prispelih predlogov podana s strani potrošnikov, druga polovica pa s strani proizvajalcev, tako večjih kot manjših. Namen projekta je spodbujali inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci in na ta način potrošnikom zagotovili pestrejši izbor kakovostnih živil z več vidikov: ugodnejša prehranska sestava in prijaznost potrošniku ter okolju. Temu je bilo prilagojeno tudi ocenjevanje živil. V prvi vrsti smo upoštevali prehransko sestavo živil, saj s projektom želimo spodbuditi ponudbo živil, ki so še posebej koristna za zdravje. V nadaljevanju so bili pri izboru upoštevani še drugi vidiki inovativnosti, med drugim prijaznost potrošniku, posebnosti pri proizvodnji in pakiranju. Presenetil nas je nekoliko manjši odziv podjetij v primerjavi z našim lanskoletnim razpisom, še posebej pa pomanjkanje živil z izboljšano prehransko sestavo v nekaterih skupinah živil z zelo velikim tržnim potencialom, tudi na področju pijač, zato v tej skupini letos nagrade nismo podelili. Sicer pa rezultati našega razpisa kažejo na to, da se slovenski proizvajalci živil trudijo potrošniku ponuditi izboljšana, kakovostna in zdravju koristna živila.

Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije.Izbor je v prvi vrsti temeljil na vrednotenju prehranske sestave živil. Da bi se izognili subjektivnim ocenam strokovnjakov, smo se tudi pri letošnjem izboru poslužili uporabe modelov za prehransko profiliranje. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na sestavo posameznemu živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med manj oz. bolj zdrava živila. Od skupaj prejetih 43 predlaganih živil jih približno tretjina ni presegla minimalnega praga za izbor, med preostalimi pa smo poleg dosežene ocene profiliranja upoštevali še druge vidike inovativnosti. Izbrali smo pet živil, ki so v svojih kategorijah izstopala, dodatno pa smo podelili tudi posebno nagrado za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil.

Razpoložljivost kakovostnih živil spodbuja tudi država

Pomemben cilj projekta je spodbujati živilsko industrijo, da potrošnikom ponudi kakovostna živila z ugodno prehransko sestavo. Projekt je v okviru programov varovanja in krepitve zdravja finančno podprlo Ministrstvo za zdravje RS. Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje: »Izboljšanje prehranskih navad prebivalcev in s tem boljše zdravje je med pomembnimi prioritetami Ministrstva za zdravje. Boljša in bolj raznolika ponudba zdravju koristnih živil je tudi med cilji Resolucije o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. Veseli me, da naši proizvajalci znajo in zmorejo biti inovativni pri spreminjanju sestave živilskih izdelkov tako, da so zdravju bolj prijazni, z manj sladkorja, sladil, trans maščob, nasičenih maščob, soli ter več vlakninami. Takšno prilagajanje živil ima lahko velik vpliv in je trend tudi v širšem mednarodnem okolju. Že relativno majhno zmanjšanje vnosa soli se namreč odrazi v zmanjšanju vrednosti krvnega tlaka, ki je pomemben dejavnik tveganja za srčnožilne bolezni. Ministrstvo za zdravje bo zato, da bi še naprej povečevali ponudbo živil z izboljšano prehransko sestavo, tudi v prihodnje sodelovalo z živilsko industrijo in drugimi ponudniki živil. Zlasti pa si želimo, da bi se na ta način spreminjala tudi cenovno dostopna živila, po katerih ljudje pogosteje posegajo.«

Kmetijstvo in živilstvo v Sloveniji predstavljata pomembni gospodarski panogi, zato država vse večjo težo daje tudi osveščanju potrošnikov o pomenu samooskrbe in lokalnih živil. Ko posegamo po lokalni hrani vemo, da hrana ni prepotovala na stotine kilometrov, da z nakupom lokalne hrane pomagamo slovenskim pridelovalcem in živilsko-predelovalni industriji ter da s tem ohranjamo domača delovna mesta, poseljenost podeželja in obdelana kmetijska zemljišča. V podporo projektu, ki spodbuja inovativnost slovenskih proizvajalcev živil, se je izbora najbolj inovativnih živil udeležil tudi mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že več let izvaja obsežne aktivnosti, s katerimi nagovarja in obvešča potrošnika o pomenu lokalne hrane. Za krepitev zaupanja slovenskega potrošnika v lokalno hrano so nadaljnje aktivnosti usmerjene predvsem v promocijo živil, ki presegajo običajne kakovostne standarde. Da bo potrošnik kakovostna lokalna živila lažje prepoznal, se uvaja tudi posebno shemo kakovosti. 

Utemeljitev izbora

Nagrada za inovativnost v skupini pekovskih izdelkov

Pirin kruh s kostanjem
(Spar Slovenija)

Pirin kruh s kostanjem predstavlja dobrodošlo novost, ki bo z odličnim okusom navduševala tako ljubitelje kostanja kot tudi vse druge. Ker je deloma pripravljen iz polnozrnate moke, predstavlja tudi vir prehranskih vlaknin.

Nagrada za inovativnost v skupini žit za zajtrk

Enemon pšenični otrobi z ajdo
(Jata Emona)

Enemon pšenični otrobi z v Sloveniji pridelano ajdo predstavljajo posebnost med žiti za zajtrk. Odlikuje jih hranljivost in edinstven okus. Ugodna prehranska sestava se odraža v naravno visoki vsebnosti prehranskih vlaknin in beljakovin, izdelani pa so brez dodane soli in sladkorjev.

Nagrada za inovativnost v skupini mlečnih izdelkov

MU Smoothie
(Ljubljanske mlekarne)

MU Smoothie je skrbno pripravljen napitek iz polmastnega jogurta in visokim deležem sadja. Vsebuje izključno naravne arome in navdušuje s polnim sadnim okusom in privlačno teksturo.

Nagrada za inovativnost v skupini visoko-beljakovinskih živil

Sušene testenine Pure
(Pekarna Pečjak)

Testenine Pure odlikuje izjemno visoka vsebnost beljakovin, zaradi česar predstavljajo dobro alternativo drugim visoko-beljakovinskim obrokom. Dodane so jim kakovostne grahove beljakovine, uporablja pa se jih lahko bodisi samostojno ali kot prilogo drugim jedem. Še posebej zanimive so za športnike.

Nagrada za inovativnost v skupini finega pekovskega peciva

Slovenska potica
iz linije Slovenske dobrote Tuš
(Engrotuš / Sastela)

Slovenska potica iz linije Slovenske dobrote Tuš je kot prava slovenska orehova potica pečena v "potičnici", ki ji daje tradicionalno obliko. Odlikuje jo priročno majhno pakiranje, pa tudi manj sladek okus. Odlična izbira za praznične dni.

Posebna nagrada za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil

Linija Grunt
(Eta Kamnik)

Grunt je linija predpakiranih svežih vrtnin iz Slovenije. V liniji lahko najdemo različne vrste svežih vrtnin kot so solate, zelenjava za jušno osnovo in zelenjava za mineštro, ki so pridelane izključno lokalno. Potrošnik ima možnost preverjanja izvora živil z mobilno in spletno aplikacijo.

Inštitut je proizvajalcem nagrajenih živil omogočil uporabo posebnega znaka projekta, tako pri označevanju kot pri oglaševanju nagrajenih živil. Za razliko od nekaterih drugih nagrad in izborov, kjer si podjetja takšne znake lahko naročijo in jih plačujejo, je uporaba znaka tega projekta za podjetja povsem brezplačna, izbor pa je bil neodvisen in ni bil povezan s kakršnimi koli stroški za podjetja.

Poleg nagrajenih izdelkov je bilo na razpis prijavljenih tudi več drugih živil, ki kažejo na inovativnost v domači živilski industriji. V okviru letošnjega razpisa želimo še posebej izpostaviti podjetja Actus, Droga Kolinska, Enegrotuš, Eta Kamnik, Fructal, Jata Emona, Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Mlinotest, Pekarna Pečjak, Pivka Perutninarstvo, Presad, Radenska, Sastela, Spar Slovenija, Valens Int. in Žito. Verjamemo, da se bodo tako v teh kot drugih podjetjih še naprej trudili, da bo potrošnikom na voljo pestra izbira kakovostnih živil, proizvedenih v Sloveniji. Inovativnost takšnih novih živil bo Inštitut za nutricionistiko ponovno preverjal konec leta 2016. Objava naslednjega razpisa za najbolj inovativna živila je načrtovana v oktobru 2016, izbor pa januarja 2017.