Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2022. Gre za živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Eta Kamnik za lečin bolognese Natureta, Spar Slovenija za Spar premium kruh z bučno prgo in drožmi ter za namaz iz laškega fižola, Mercator IP za izdelke iz linije Minute: obroki iz kvinoje, polnozrnatega riža in ajde z dodano zelenjavo, Mlekarna Planika za kefir z vitaminom D3, Mlinarjev sin za pirine testenine s sirotko, Engrotuš d.o.o., v sodelovanju z Ano Roš in BeLife, za kombucha hruška z ajdo in pehtranom, in Sirarstvo Tinka za proseni desert. S posebno nagrado za inovativnost pri zniževanju vsebnosti soli sta bila nagrajena kruh Žito Drožnik in Spar Premium kruh z bučno prgo in drožmi. V tokratnem razpisu je bila prvič najavljena posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti. V tej skupini so bile zaradi več izstopajočih predlogov podeljene kar tri nagrade. Največ inovativnosti so pokazali na Posestvu Trnulja pri razvoju bio sojinega polpeta Pečenjak, v Engrotušu, kjer so v sodelovanju z Ano Roš in Zavodom za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Renkovci razvili omako s paradižnikom Ana Roš & Tuš, ter v podjetju Graska pri liniji izdelkov Grashka. Inštitut za nutricionistiko nagrade za inovativnost podeljuje že osmo leto. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oz. izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Vsa podjetja na razpisu sodelujejo brez stroškov, prejeta nagrada pa jim omogoča možnost promocije izdelkov ob uporabi posebnega znaka. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija, podpira pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Slika: Najbolj inovativna živila leta 2022, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko
Sodobni čas postavlja pred proizvajalce živil posebne izzive, kot so visoka pričakovanja potrošnikov, močna mednarodna konkurenca, trenutno pa tudi aktualna dogajanja, povezana z obvladovanjem in posledicami pandemije. Raziskave kažejo, da se v tem času zelo spreminjajo navade potrošnikov in njihov odnos do hrane. Nakupovanje hrane je postalo bolj načrtno, hkrati pa se povečuje zanimanje za lokalno pridelano hrano, kar se na trgu odraža s še bolj raznoliko ponudbo v Sloveniji proizvedenih kakovostnih živil. Povečanje ponudbe je tudi rezultat prizadevanj deležnikov za krepitev in vzpostavitev novih povezav med lokalnimi dobavitelji z živilsko industrijo in trgovskimi verigami. Ob tem je potrebno posebej izpostaviti, da potrošniki poleg kakovosti, cenovne konkurenčnosti in lokalnega porekla surovin, od proizvajalcev pričakujejo tudi inovativen razvoj v smeri izboljševanja sestave in okusa živil. Pri tem je pomembno, da so mnoga na novo razvita živila lahko zelo inovativna in imajo najrazličnejše prednosti, informacije o tem pa do potrošnika pogosto ne pridejo. Ob uvajanju na tržišče nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, proizvodnja pa je običajno povezana z večjimi začetnimi vlaganji, zato se domači proizvajalci v hudi mednarodni konkurenci z velikimi napori borijo, da bi takšna živila dosegla potrošnike in tudi dolgoročno obstala na tržišču. Proizvajalci pogosto namreč nimajo zadostnih oglaševalskih sredstev, da bi prednosti takšnih živil uspešno predstavili potrošnikom ter da bi obseg prodaje omogočil rentabilnost proizvodnje. Da bi potrošnikom predstavili izstopajoča inovativna živila ter podprli inovativnost živilske industrije, je Inštitut za nutricionistiko že osmo leto zapored razglasil najbolj inovativna slovenska živila. Na razpisu je bilo obravnavanih 85 predlogov, med katerimi so bila izbrana najboljša živila v posameznih kategorijah.
Potek izbora živil
K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali največ tri predloge. Približno polovica vseh prispelih predlogov je bila podana s strani proizvajalcev - tako večjih kot manjših, sodelovale pa so tudi kmetije. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za nadaljevanje uspešnega projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli pred sedmimi leti – prvič smo priznanja podelili že leta 2015. Namen projekta je spodbujati inovativnost domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil z več vidikov. Pomemben poudarek pri izboru je na ugodni prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost potrošniku ter okolju. Tudi pri letošnjem ocenjevanju živil smo zato v prvi vrsti upoštevali hranilno sestavo, saj želimo s projektom spodbuditi ponudbo živil, ki so koristnejša za zdravje. V nadaljevanju pa so bili pri izboru upoštevani še drugi vidiki inovativnosti. Poleg običajnih kategorij živil smo v letošnjem razpisu postavili proizvajalce pred nov izziv. Razpisali smo posebno nagrado za inovativnost s področja trajnosti, saj smo želeli spodbuditi ponudbo tovrstnih živil na slovenskem tržišču. V strategiji "od vil do vilic" je namreč Evropska komisija posebno pozornost namenila zmanjšanju izgub hrane in širši vidik spodbujanja okolju prijaznejše trajnostne pridelave in porabe hrane. Pri podeljevanju nagrade s področja trajnosti smo dodatno upoštevali tudi klic znanosti, da je potrebno pri trajnostni prehrani hkrati naslavljati tako zmanjševanje vpliva na okolje, kot tudi pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo zelenjava, polnozrnata žita in rastlinski viri beljakovin, s katerimi lahko povečamo pestrost prehrane in zmanjšamo porabo živil, ki bolj obremenjujejo okolje.«
Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Doc. dr. Anita Kušar: »Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. V izogib subjektivnemu ocenjevanju smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno prehransko sestavo. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil. Od skupaj prejetih 85 predlogov je okoli 65% izdelkov dosegla oceno za ugodno prehransko sestavo in so tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer smo upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil. Nagrado za najbolj inovativna živila letos prejme kar deset podjetij za živila, ki so v svojih kategorijah najbolj izstopala. Letos smo podelili tudi dve posebni nagradi – eno za inovativnost s področja trajnosti, drugo pa za zniževanje vsebnosti soli v kruhih. V slednje nas je spodbudil izziv, da prebivalci Slovenije v povprečju zaužijejo za kar 135% preveč soli oz. natrija, kar povečuje tveganja za srčno-žilne bolezni, hkrati pa prav kruh predstavlja enega pomembnejših virov soli. Med prijavami sta izstopala dva kruha, saj v primerjavi z običajnimi kruhi vsebujeta za približno četrtino manj soli, hkrati pa sta odličnega okusa. Za proizvajalce zmanjševanje vsebnosti soli namreč predstavlja precejšen izziv, saj pri tem krmarijo med željami potrošnikov, tehnološkimi zahtevami in javno-zdravstvenimi priporočili. So pa takšne inovacije še posebej dobrodošle pri najbolj pogosto uživanih živilih, kot je kruh.«
Razpoložljivost kakovostnih in v Sloveniji proizvedenih živil spodbuja tudi država
Ključni cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo, kar je hkrati tudi namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira. Dr. Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje RS: »Izbor je primer zglednega vključevanja zdravstvenih priporočil v razvoj novih inovativnih izdelkov. Pri tem so zlasti pomembna živila, ki so del vsakodnevne prehrane, saj s tem na ravni populacije vplivamo na manjšo obolevnost za sodobnimi civilizacijskimi boleznimi, ki izhajajo iz neustreznega prehranjevanja. Letošnji nagrajeni izdelki odlično sledijo usmeritvam Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, Dober tek Slovenija, za kar gre v prvi vrsti zahvala vam proizvajalcem, kot tudi Inštitutu za nutricionistiko, ki med množico prijavljenih izdelkov izbere najboljše. Kot že rečeno letošnji nagrajeni izdelki sledijo usmeritvam kot so: manj soli, sladkorja, več polnozrnatih sestavin, več vitaminov, zelenjave, rastlinskih beljakovin, pa tudi vključevanja stranskih proizvodov, ki lahko pomenijo dodano vrednost v ekonomskem kot tudi prehranskem smislu in nenazadnje prispevajo k zmanjševanju odpadkov pri predelavi hrane, kar je ena izmed prednostnih nalog skupne evropske Strategije od vil do vilic«.
Pridelava in predelava živil v Sloveniji predstavljata pomembni gospodarski panogi, v ospredje pa prihajajo tudi želje potrošnika, da bi kupoval slovenska živila. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dr. Jože Podgoršek ob razglasitvi letošnjih nagrajencev: »Minister dr. Jože Podgoršek je ob letošnji razglasitvi izpostavil: »Domače in globalne razmere so nas v preteklih letih še dodatno naučile spoštovati lokalno pridelano hrano in trdnost oziroma varnost prehranske verige. Zato je zagotavljanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano v povezavi z naprednimi tehnologijami in novimi kakovostnimi prehranskimi izdelki osrednjega pomena za celoten sektor kmetijstva in seveda za našo državo. Ob tem zagotovo potrebujemo nove ideje, nove tehnologije. Ta področja naslavljamo tudi v našem novem strateškem načrtu in jim bomo v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike namenili posebno pozornost. Iskreno čestitam vsem letošnjim nagrajencem razpisa za inovativna živila, še posebej tistim, ki so prejeli posebno nagrado za inovativnost s področja trajnosti. Ponosen sem na tako pestro bero nagrajencev in upam, da bodo tudi potrošniki spoznali in seveda posegali po lokalnih, letos nagrajenih inovativnih živilih.«
Utemeljitev izbora najbolj inovativnih živil leta 2022
Nagrada za inovativnost v skupini omak
Lečin bolognese Natureta
Eta Kamnik d.o.o.
Okus bolonjske omake v zelenjavni različici predstavlja odlično izbiro med omakami za testenine. Omaka je pripravljena iz zelene leče in slovenske pasate iz svežih paradižnikov. Njena priprava je hitra in enostavna. Okus omake bo všeč tako odraslim kot otrokom, saj je odličen približek klasični bolonjski omaki. Omaka je vir rastlinskih beljakovin in dobra izbira za vse, ki želijo na enostaven način popestriti svojo prehrano z več zelenjave in stročnicami.
Nagrada za inovativnost v skupini pekovskih izdelkov
Spar Premium kruh z bučno prgo in drožmi
Spar Slovenija d.o.o.
Pšenični kruh z bučno prgo, oljem ter bučnimi semeni so v Pekarni Spar razvili v sodelovanju s kuharskim mojstrom Gregorjem Vračkom. Izdelan je ročno, po postopku z dolgim vzhajanjem, značilnim za kruhe z drožmi. Zato je kruh izdelan brez dodanega kvasa. Inovativnost kruha je še, da je pripravljen brez uporabe aditivov ter da je proizvajalec naslovil tudi trajnostni vidik, saj je v kruh vključena bučna pogača ali prga, ki sicer predstavlja ostanek pri pridobivanju bučnega olja. Okus zaznamuje značilna intenzivna aroma bučnic ter hrustljava skorja. Obenem kruh odlikuje tudi ugodna hranilna sestava, saj sodi med kruhe z nižjo vsebnostjo soli, hkrati pa je tudi vir prehranskih vlaknin.
Nagrada za inovativnost v skupini pripravljenih jedi
Linija Minute: obroki iz kvinoje, polnozrnatega riža in ajde z dodano zelenjavo
Mercator IP d.o.o.
Dobro znani liniji Mercator Minute so se pridružili trije novi inovativni izdelki: tibarvna kvinoja s čičeriko, tribarvni miks z zelenjavo ter polnozrnati riž s piščancem, zeleno in korenjem. Nagrajeni izdelki so hranilno bogata in okusna izbira. Predstavljajo priročno pakiran obrok, ki je lahko vedno pri roki, v službi ali na poti, pa tudi doma, ko smo v stiski s časom. Osnovo predstavljajo polnozrnati riž, kvinoja ali ajdova kaša, obogateni z zelenjavo in stročnicami. Z novimi izdelki linije Minute v jedilnik na preprost in okusen način vključimo več zelenjave in stročnic, ki jih v prehrani pogosto ni dovolj.
Nagrada za inovativnost v skupini mlečnih izdelkov
Kefir z vitaminom D3
Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid
Kefir z vitaminom D3 je fermentiran mlečni izdelek Mlekarne Planika Kobarid, izdelan iz nehomogeniziranega mleka, pridelanega v Zgornjem Posočju. Je osvežilen mlečni napitek z 1,1% mlečne maščobe in naravno visoko vsebnostjo beljakovin. Kefirju je dodan vitamin D3, ki ima pomembno vlogo pri nekaterih funkcijah v našem telesu, prispeva tudi k ohranjanju zdravih kosti, delovanju mišic ter imunskega sistema. Kefir z vitaminom D3 predstavlja okusno popestritev naših jedilnikov.
Nagrada za inovativnost v skupini polnozrnatih izdelkov
Pirine testenine s sirotko
Mlinarjev sin d.o.o.
Testenine so izdelane iz pirinega polnozrnatega zdroba, inovativnost pri izdelku pa predstavlja dodatek sirotke, pridelane na slovenskih kmetijah. Testenine izdelujejo v obrtniški družinski delavnici. Posebnost pirinega polnozrnatega zdroba je, da je mlet na kamen, na tradicionalen način, v slovenskem Mlinu Rotar. Testenine so polnega okusa in zanimive oblike, izvrstno se ujamejo z različnimi omakami. Ker so polnozrnate in so vir beljakovin, bogatijo vsakodnevno prehrano. Zamenjava običajnih žitnih izdelkov s polnozrnatimi povečuje hranilno pestrost prehrane.
Nagrada za inovativnost v kategoriji brezalkoholnih pijač
Kombucha hruška z ajdo in pehtranom Ana Roš & Tuš
Engrotuš d.o.o., v sodelovanju z Ano Roš in BeLife d.o.o.
Osvežilna brezalkoholna pijača Kombucha hruška z ajdo in pehtranom je fermentiran napitek, pripravljen na tradicionalen način iz zelenega čaja in slovenske pražene ajde Mlinarstva Rangus. Inovativnost izdelka predstavlja dodatek slovenske suhe hruške in pehtrana, ki prispevata k prijetnemu zakroženemu in uravnoteženemu kislemu okusu. Za recepturo je poskrbela kulinarična mojstrica Ana Roš. Pijača bo všeč vsem ljubiteljem zanimivih okusov, pa tudi tistim, ki zaradi specifičnega okusa prej niso posegali po tovrstnih napitkih.
Nagrada za inovativnost v skupini namazov
Spar Premium namaz iz laškega fižola
Spar Slovenija d.o.o.
Laški fižol spada med tradicionalne slovenske sorte fižola, ki so ga poznale že naše babice. Po navdihu kuharskega mojstra Gregorja Vračka so ga v liniji Spar Premium ponudili v inovativnem namazu. Namaz iz laškega fižola prinaša zanimivo in hranljivo alternativo mesnim in drugim namazom. Med drugim ga odlikuje visoka vsebnost prehranskih vlaknin, ki jih v prehrani pogosto ni dovolj. S svojim edinstvenim okusom nikogar ne bo pustil ravnodušnega.
Nagrada za inovativnost v skupini desertov
Proseni desert
Sirarstvo Tinka
Sirarstvo Tinka iz krajinskega parka Goričko v Prekmurju predeluje kravje, kozje in ovčje mleko na tradicionalen način. Posebnost sirarne je, da za predelavo uporablja lastno mleko in mleko sosednjih kmetij, na katerih skrbijo za sonaravno rejo živali. V proseni desert jim je uspelo vključiti proso, pogosto zapostavljeno žito, ki ima v slovenski kulinariki že dolgo tradicijo, kremni jogurt ter sadno kašo iz višenj s hrustljavimi sončničnimi semeni. Desert je zelo inovativen zaradi sprejemljive vsebnosti sladkorjev, ki je primerljiva celo z manj sladkimi sadnimi jogurti.
Posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti
Pečenjak - bio sojin polpet
Posestvo Trnulja
Ekološki sojin polpet Pečenjak je izdelan iz sojine okare, stranskega produkta pri proizvodnji tofuja, ki se kljub hranilno bogati sestavi običajno zavrže. Na posestvu Trnulja pa so sojino okaro vključili v izjemno okusen polpet, ki je odlična izbira za vse, ki želijo prehrano popestriti s stročnicami. Polpet je izjemno bogat vir rastlinskih beljakovin in prehranskih vlaknin. Polpeti so pakirani zamrznjeni, pripravljeni za hiter in zelo hranljiv obrok. Uporaba sojine okare v proizvodnji živil prispeva tudi k manjšim zavržkom pri pridelavi hrane in trajnostnemu načinu prehranjevanja.
Posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti
Omaka s paradižnikom Ana Roš & Tuš
Engrotuš d.o.o., v sodelovanju z Ano Roš in Zavodom za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Renkovci
Omaka je pripravljena iz slovenskega paradižnika Lušt. Paradižnik, ki je prezrel za dostavo na trg, vendar še vedno sočen in okusen, je ročno obran in dostavljen do bližnjega predelovalnega obrata v Renkovcih, ki deluje po načelu socialnega podjetja in zaposluje invalidne osebe iz lokalnega okolja. Polni okus omake je plod kakovostnih lokalnih surovin in odlične recepture, pripravljene v sodelovanju s kuharsko mojstrico Ano Roš. Omako proizvajajo sproti, glede na obseg povpraševanja, kar po eni srani omogoča svežo ponudbo, hkrati pa se na ta način zmanjšujejo presežki hrane. Inovativnost izdelka je v zmanjševanju zavržkov pri pridelavi hrane, vzpostavljanju kratkih prehranskih verig in podpori manjšim lokalnim živilskim obratom.
Posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti
Linija izdelkov Grashka
Graska d.o.o.
V podjetju Graska se zavzemajo za trajnostni prehranski sistem z zagotavljanjem lokalne pridelave hrane na ekološki način in povečanja ponudbe živil rastlinskega izvora. Razvijajo in proizvajajo okolju prijazna rastlinska živila, ki so hkrati tudi hranljiva in okusna. Pri tem se poslužujejo fermentacije ter drugih naravnih postopkov. Razvili so linijo trajnostno naravnanih izdelkov rastlinskega izvora z atraktivnimi elementi označevanja, ki potrošnika natančno informirajo o sestavi in poreklu sestavin. Ponujajo zelo raznolike izdelke z zanimivo sestavo in okusi, kot so dimljeni ajdovi valji v pikantni in zeliščni različici, dimljen bukov ostrigar ter namaz iz bukovega ostrigarja, fermentirana zelenjava ter izdelki iz fermentiranih stročnic.
Posebna nagrada za inovativnost pri zniževanju soli v kruhih
Žito d.d. in Pekarna Spar, Spar Slovenija d.d.
Za proizvajalce je izboljševanje hranilne sestave živil velik izziv, saj pri tem krmarijo med željami potrošnikov, tehnološkimi zahtevami in javno-zdravstvenimi priporočili. Inovacije so še posebej dobrodošle pri pogosto uživanih živilih, kot je kruh. Takšen pristop namreč lahko pomembno prispeva k zniževanju vnosa soli, ki jo želimo v prehrani omejevati. V več slovenskih pekarnah so se s tem izzivom soočili še posebej zavzeto in nekaterim kruhom zmanjšali vsebnost soli tudi za več kot četrtino, v primerjavi z običajnimi kruhi na tržišču. Izpostaviti velja njihovo tehnološko inovativnost, saj gre za zelo okusne kruhe, v katerih potrošniki ne bodo pogrešali dodatne soli. Kot spodbudo za prizadevanja na tem področju nagrado za inovativnost prejmeta podjetje Žito d.d. za kruh Žito Drožnik in Pekarna Spar, Spar Slovenija d.d., za Spar Premium kruh z bučno prgo in drožmi.
Inštitut proizvajalcem nagrajenih živil omogoča uporabo posebnega znaka projekta, tako pri označevanju kot oglaševanju nagrajenih živil. Za razliko od nekaterih drugih tovrstnih nagrad in izborov, kjer si podjetja takšne znake naročijo in zanje plačujejo, je uporaba znaka projekta Inovativna živila za podjetja povsem brezplačna, izbor pa je bil neodvisen in ni bil povezan s kakršnimi koli stroški za podjetja.
Poleg nagrajenih izdelkov je bilo na razpis prijavljenih tudi več drugih živil, ki kažejo na inovativnost v domači živilski industriji. Verjamemo, da se bodo v podjetjih še naprej trudili, da bo potrošnikom na voljo pestra izbira kakovostnih živil, proizvedenih v Sloveniji.
Projekt izbora najbolj inovativnih živil se bo seveda nadaljeval, nov razpis za Najbolj inovativna živila leta 2023 bomo objavili v prvi polovici letošnjega leta.
Dodatne informacije o projektu:
https://nutris.org/inovativna-zivila
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/razpis-inovativna-zivila-leta-2022
Fotografije nagrajenih izdelkov v visoki kakovosti
https://www.nutris.org/images/datoteke/Foto_nagrajenci_2022.zip
Posnetek razglasitve nagrajencev izbora najbolj inovativnih živil leta 2022
https://www.youtube.com/watch?v=gQ613V8uOWE
Iz arhiva - v preteklih letih nagrajena živila:
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2021
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2020
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2019
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2018
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2017
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2016
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2015
Kontakt za medije:
Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko
e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 059 068 870
