Rezultati izbora najbolj inovativnih živil leta 2019

: Programi; Izbor najbolj inovativnih živil

Rezultati izbora najbolj inovativnih živil leta 2019

Inštitut za nutricionistiko je danes predstavil najbolj inovativna živila leta 2019. Gre za v Sloveniji proizvedena živila, ki so bila uvedena na tržišče v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Mlekarna Celeia za Jogurt LCA borovnica, brez dodanega sladkorja in brez sladil, Bio dobrote - Kmetija Žgajnar za Bio kefir zeleno jabolko ter Bio kefir marelica in bučka, podjetje Spar Slovenija za Kruh z drožmi, podjetje Organa za namaza iz linije Tereza's choice - Humus rdeča pesa in Mandljev namaz s cimetom in vanilijo, podjetje BMM za Gabaroni ekološke čičerikine svedrce in svedrce rdeče leče, Mercator IP za izdelke iz linije Minute zelenjavni obroki - Leča s papriko in korenjem, Kuskus s čičeriko ter Solata z ješprenom. Inštitut za nutricionistiko nagrade podeljuje že peto leto, osnovna cilja tega nekomercialnega projekta sta ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oz. izboljšana živila, in spodbujati gospodarstvo pri razvoju živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija, zdravo uživaj in več gibaj. Zmagovalce so na razglasitvi nagovorili predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje ga. Mojca Gobec in vodja Službe za podporo predelovalni industriji in promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ga. Janja Kokolj Prošek.

2019 izbor živila

Slika: Najbolj inovativna živila leta 2019, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko

Projekt sofinancira:

MZZ

Projekt podpira:

mzkžp

Proizvajalci živil se soočajo z različnimi izzivi, potrošniki pa od proizvajalcev poleg kakovosti, cenovne konkurenčnosti in lokalnega porekla surovin, pričakujejo tudi inovativen razvoj v smeri izboljševanja hranilne sestave in omejevanja uporabe aditivov v živilih, kadar le-ti niso res nujno potrebni. Mnoga na novo razvita živila so lahko zelo inovativna in imajo najrazličnejše prednosti, informacije o tem pa pogosto ne pridejo do potrošnika. Ob uvajanju na tržišče nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, proizvodnja pa je običajno povezana z visokimi začetnimi vlaganji, zato se domači proizvajalci v hudi mednarodni konkurenci z velikimi napori borijo, da bi takšna živila dosegla potrošnike in tudi dolgoročno obstala na tržišču. Pogosto namreč nimajo zadostnih oglaševalskih sredstev, da bi takšna inovativna živila in njihove prednosti uspešno predstavili potrošnikom ter da bi obseg prodaje omogočil rentabilnost proizvodnje. Da bi potrošnikom predstavili izstopajoča inovativna živila, ki so bila lansirana na tržišče v zadnjem letu ter podprli inovativnost živilske industrije, je Inštitut za nutricionistiko že peto leto zapored pripravil izbor najbolj inovativnih živil. Na razpisu smo obravnavali 110 predlogov, med katerimi so bila izbrana najboljša živila v posameznih kategorijah.

Potek izbora živil

K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Tokrat so proizvajalci na razpis lahko posredovali največ tri predloge. Podobno kot prejšnja leta je bila približno polovica vseh prispelih predlogov podana s strani potrošnikov, druga polovica pa s strani proizvajalcev, tako večjih kot manjših. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za nadaljevanje projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli pred petimi leti – prvič smo priznanja podelili že leta 2015. Namen projekta je spodbujati inovativnost domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil z več vidikov. Pomemben poudarek je na ugodnejši prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost potrošniku ter okolju. Tudi pri ocenjevanju živil smo zato v prvi vrsti upoštevali hranilno sestavo živil, saj želimo s projektom spodbuditi ponudbo živil, ki so še posebej koristna za zdravje. V nadaljevanju pa so bili pri izboru upoštevani še drugi vidiki inovativnosti. Število prijav je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti najvišje doslej. Čeprav vsako leto obravnavamo manj živil, ki jih je potrebno zaradi manj ugodne sestave iz izbora izločiti, je še vedno precej priložnosti za izboljšave, npr. z vidika zmanjševanja vsebnosti soli v pekovskih izdelkih, ter sladkorjev v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih. Poseben problem predstavlja tudi zniževanje vsebnosti sladkorjev na račun dodajanja sladil, čeprav ta niso vedno potrebna. V močni konkurenci smo se potrudili izpostaviti najboljše, rezultati izbora pa vsekakor potrjujejo da slovenski proizvajalci živil zmorejo potrošniku ponuditi izboljšana in kakovostna živila. Že v marcu bomo objavili nov - šesti razpis za inovativna živila za leto 2020, ki pa bo nekoliko drugačen. Poleg običajnih kategorij živil bomo namreč razpisali tudi nagrado za najbolj inovativno živilo iz ajde, saj želimo spodbuditi ponudbo takšnih živil na slovenskem tržišču.«
Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Doc. dr. Anita Kušar: »Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. V izogib subjektivnemu ocenjevanju, pri izboru uporabljamo uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranskih vlaknin, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med manj oz. bolj zdrava živila. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil. Od skupaj prejetih 110 predlogov sta dve tretjini izdelkov dosegli ugodno oceno za prehransko sestavo in tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer smo poleg dosežene ocene profiliranja, upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil. Nagrado za najbolj inovativna živila letos prejme šest podjetij za skupaj enajst živil, ki so v svojih kategorijah izstopala.«

Podporo projektu, ki spodbuja inovativnost slovenskih proizvajalcev živil, je izrazil tudi predsednik državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejan Židan, slavnostni govornik na javni predstavitvi: »Inovacije so gonilo napredka in razvoja družbe. Na eni strani prispevajo k dvigu konkurenčnosti podjetja, rasti in dodani vrednosti proizvoda, po drugi strani pa ima lahko družba od njih širšo trajnostno, okoljsko, zdravstveno in splošno korist. Zato so pomembna vlaganja v izobraževanje in kompetence zaposlenih ter kakovostna delovna mesta, kar bo podjetjem prineslo še večjo sposobnost inoviranja. Za prehranske produkte, po katerih potrošniki dnevno posegamo, pa je še posebej pomembno, da so zdravi, hranljivi, kakovostni - torej inovativni«.

Razpoložljivost kakovostnih in v Sloveniji proizvedenih živil spodbuja tudi država

Ključen cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo, kar je hkrati tudi namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira. Mojca Gobec, direktorica Direktorata za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje RS: »Z vidika vpliva na zdravje prebivalcev lahko z večjo dostopnostjo in promocijo živil z ugodno prehransko sestavo vplivamo na posameznikov izbor in hitro dosežemo pomembne učinke na izboljšanje prehranjevanja prebivalcev. S tem vplivamo na manjšo obolevnost za sodobnimi civilizacijskimi boleznimi. Z aktivnostmi, kot je izbor inovativnih živil, domačim proizvajalcem in tudi kupcem sporočamo, da je pomembno spreminjati sestavo živil in zmanjševati določena hranila v izdelkih. Proizvodnjo domačih kakovostnih živil z ugodno prehransko sestavo spodbuja tudi nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 s sloganom Dober tek, Slovenija. Letošnji izbor inovativnih živil, ki ga že peto leto financira ministrstvo za zdravje dokazuje inovativnost domačih proizvajalcev in sporoča, da so izbrana živila okusna in privlačna«.
Pridelava in predelava živil v Sloveniji predstavljata pomembni gospodarski panogi, v ospredje pa prihajajo tudi želje potrošnika, da bi kupoval slovenska živila. Prejemnikom nagrad je čestitala tudi Janja Kokolj Prošek, vodja službe za podporo predelovalni industriji in promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Projekt Inovativna živila je za razvoj slovenske živilskopredelovalne industrije in za kakovostno ponudbo slovenske hrane zelo pomemben. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira projekt, saj si prizadeva za vzpostavitev trdnih verig vse od pridelave slovenske hrane, do kakovostne predelave ter vse do trgovcev in končnih potrošnikov. Skrbimo za pravične odnose v celotni verigi preskrbe s hrano, vse od kmeta, ki se trudi pridelati kakovostno hrano, preko industrije, ki predela hrano v odlične izdelke ter vse do trgovcev, ki so ključna vez do potrošnika. S promocijskim aktivnostmi nagovarjamo potrošnike, da posegajo po lokalnih prehranskih proizvodih, opozarjamo na njihovo svežino, vlogo, ki jo imajo pri ohranjanju neokrnjene narave ter na kratke dobavne poti. Da bi v poplavi ponudbe vsakdo lažje prepoznal slovensko hrano, smo uvedli označbo »izbrana kakovost –Slovenija«, s katero so označeni v Sloveniji pridelani in predelani proizvodi višje kakovosti in s posebnimi lastnostmi. Z osveščanjem potrošnikov smo dosegli tudi dobro prepoznavnost te sheme. Z inovativnimi, vedno novimi izdelki, skupaj ustvarjamo bolj zahtevne potrošnike, ki so pozorni na to kaj pristane na njihovem krožniku. Tako je tudi prav. Projekt inovativna živila je pri tem zelo pomemben, saj pomaga graditi zaupanje potrošnikov v kakovostno slovensko hrano.«

Utemeljitev izbora

Nagrada za inovativnost v skupini jogurtov

Jogurt LCA borovnica, brez dodanega sladkorja in brez sladil

Mlekarna Celeia d.o.o.

Jogurt LCA borovica je zanimiva novost med sadnimi jogurti. Odlikuje ga zelo nizka vsebnost sladkorja, ne vsebuje dodanih sladkorjev, niti sladil, kljub temu pa navdušuje z odličnim okusom. Jogurt je obogaten z vlakninami, pridobljenimi iz rastline cikorije. Izdelan je izključno iz slovenskega mleka. Razpoložljiv je v dveh različnih pakiranjih, v lončku in plastenki kot tekoči jogurt.

Nagrada za inovativnost v skupini kefirjev

Bio kefir zeleno jabolko

Bio kefir marelica in bučka

Bio dobrote d.o.o., Kmetija Žgajnar

Bio kefir zeleno jabolko in Bio kefir Marelica & Bučka sta izdelana iz ekološkega slovenskega mleka, kefirnih zrn in sadne oz. sadno-zelenjavne kaše. Odlikuje ju prijeten in osvežilen okus ter ugodna hranilna sestava, saj vsebujeta zmerno količino sladkorja in sta zato dobrodošla novost med kefirji.

Nagrada za inovativnost v skupini pekovskih izdelkov

Kruh z drožmi

Spar Slovenija d.o.o.

Kruh z drožmi ima hrustljavo skorjico, vlažno sredico in bogato aromo. Pripravljen je iz pšenične polbele in črne moke, ki so ji dodani otrobi ter zdrob starodavnih žit. Odlikujeta ga visoka vsebnost vlaknin ter znižana vsebnost soli v primerjavi z običajnimi kruhi. Poleg ugodne hranilne sestave, gre tudi za posebnost v postopku izdelave. Kot vzhajalno sredstvo so namreč uporabljene droži, ki jih pripravljajo sami v pekarni.

Nagrada za inovativnost v skupini namazov

Namazi Tereza's choice:

Humus rdeča pesa
Mandljev namaz s cimetom in vanilijo

Organa d.o.o.

Zelenjavni namaz Humus rdeča pesa je izdelan iz čičerike in rdeče pese. Je zanimiva alternativa običajnim namazom, saj vsebuje stročnice in zelenjavo, ki ju je potrebno pogosto vključevati v vsakodnevno prehrano. Namaz je vir beljakovin in dober vir prehranskih vlaknin. Mandljev namaz s cimetom in vanilijo pa je po drugi strani odlična alternativa sladkim namazom, saj vsebuje manj sladkorja. Praženi mandlji mu dajejo še posebej dober okus.

Nagrada za inovativnost v skupini testeninam podobni izdelki

ičerikine testenine Gabaroni ekološki čičerikini svedrci
Gabaroni ekološki svedrci rdeče leče

BMM d.o.o.

Slovenske ekološke testenine so izdelane iz čičerike ali rdeče leče. Odlikuje jih zanimiv poln okus in posebna aroma, ki se odlično kombinira z raznolikimi omakami. So odličen vir prehranskih vlaknin in rastlinskih beljakovin. Izdelka prestavljata dobrodošlo obogatitev ponudbe izdelkov, pripravljenih brez uporabe žit.

Nagrada za inovativnost v skupini pripravljenih jedi

Minute zelenjavni obroki:

minute

Leča s papriko in korenjem
Kuskus s čičeriko
Solata z ješprenom

Mercator IP d.o.o.

Popestritev linije izdelkov Minute z okusnimi obroki iz žit, stročnic in zelenjave je dobrodošla dopolnitev obstoječe ponudbe. Priročno pakiranje omogoča zagotavljanje hranilnega obroka na poti, v šoli ali delovnem mestu. V liniji posebej izstopajo Leča s papriko in korenjem, Kuskus s čičeriko in Solata z ješprenom, bučkami, papriko, korenčkom in koruzo. Nagrajeni obroki poleg žit in stročnic, vsebujejo tudi raznoliko zelenjavo in tako predstavljajo zdrav in hranilno bogat obrok.

Inštitut proizvajalcem nagrajenih živil omogoča uporabo posebnega znaka projekta, tako pri označevanju kot oglaševanju nagrajenih živil. Za razliko od nekaterih drugih tovrstnih nagrad in izborov, kjer si podjetja takšne znake naročijo in zanje plačujejo, je uporaba znaka projekta Inovativna živila za podjetja povsem brezplačna, izbor pa je bil neodvisen in ni bil povezan s kakršnimi koli stroški za podjetja.

Poleg nagrajenih izdelkov je bilo na razpis prijavljenih tudi več drugih živil, ki kažejo na inovativnost v domači živilski industriji. Verjamemo, da se bodo v podjetjih še naprej trudili, da bo potrošnikom na voljo pestra izbira kakovostnih živil, proizvedenih v Sloveniji.

Fotografije

Fotografije izbranih živil v visoki kakovosti: https://nutris.org/images/datoteke/PR2019_3_NUTRIS_razpis_inovativna_zivila_rezultati_slike.zip
Fotografije iz predstavitve v visoki resoluciji so na voljo na portalu www.mediaspeed.net, lahko pa jih naročite tudi na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Zvočni zapis in posnetek dogodka:

Zvočni zapis: https://nutris.org/images/datoteke/PR2019_3_NUTRIS_razpis_inovativna_zivila_rezultati_zvocni_zapis.zip
Video posnetek dogodka: https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2019

Dodatne informacije o projektu:

Iz arhiva - v preteklih letih nagrajena živila:

Kontakt za medije:

Betka Šuhel Mikolič, Inštitut za nutricionistiko
e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
tel. 041 654 632

Izobraževanja