Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2024, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oz. izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Letos so nagrade prejeli linija pijač Dana Mineral brez sladkorja in sladil, Sparov jesenski kruh, Kmečka pekarna (Janja Metličar s.p.) za linijo testenin iz črne soje Poljka, linija EGO jogurtov v lončku iz Ljubljanskih mlekarn, kefir Krepki suhec z dodanimi beljakovinami Mlekarne Krepko, burek s čičerikino kremo iz Pekarne Pečjak in Graske, ETA Kamnik za enolončnico s čičeriko, lečin tatar - zelenjavni namaz Argeta iz Atlantic Droga Kolinska, in prosena kaša z jabolki iz Mercator IP. Posebno nagrado za inovativnost pri izboljševanju sestave živil sta prejela Don Don in Lidl za proteinski kruh brez kvasa, posebno nagrado s področja trajnosti pa Bevo za rastlinska »rebrca« Juicy Marbles. Ob desetletnem jubileju projekta je Inštitut za nutricionistiko prvič podelil tudi nagrade za inovacije desetletja. Jubilejno nagrado je prejelo deset podjetij za živila, ki so bila v obdobju od leta 2015 naprej nagrajena kot inovativna živila leta in po oceni strokovne skupine ter potrošnikov najbolj izstopajo v svoji skupini. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Podjetja na razpisu sodelujejo brez stroškov, prejeta nagrada pa jim omogoča promocijo izdelkov ob uporabi posebnega znaka.
Slika 1: Najbolj inovativna živila leta 2024, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko
Letošnja podelitev nagrad za najbolj inovativna živila leta je jubilejna, že 10. po vrsti. Projekt že od samega začetka sofinancira Ministrstvo za zdravje, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Inštitut za nutricionistiko je doslej nagrado za najbolj inovativna živila podelil več kot stotim živilom, ki so v svoji kategoriji najbolj izstopala. Izkušnje doslej nagrajenih podjetij so pokazale, da prejem nagrade in uporaba znaka »Inovacija leta« pomembno prispeva k promociji novo uvedenih živil na trg, saj v množici izdelkov na tržišču potrošniki nova živila težko prepoznajo. Na inštitutu so ob tej priložnosti med vsemi dosedanjimi nagrajenci izvedli tudi anketo o zadovoljstvu. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Večina podjetij je projekt ocenila z najvišjo možno oceno, hkrati pa je bil projekt prepoznan kot edinstven v naši regiji. Razpisi inštituta so podjetja spodbujali k izboljšavam obstoječih in novo razvijajočih izdelkov, kar se kaže tudi pri poročanju podjetij o izboljšanih praksah pri razvoju izdelkov. Tako npr. posvečajo večjo pozornost hranilni sestavi, predvsem zmanjševanju vsebnosti soli in sladkorjev ter dodajanju sestavin, ki prispevajo k večji vsebnosti prehranskih vlaknin, zelenjave in stročnic. Hkrati pa ostajajo enako pozorni, da so takšna živila okusna in privlačna za potrošnike. V ta namen je potrebna optimizacije tehnoloških postopkov, za kar je potrebno veliko znanja in izkušenj, ki ga v slovenskih živilskih podjetjih zagotovo ne manjka. Evalvacija projekta je pokazala, da je danes na prodajnih policah še vedno približno tri četrtine v zadnjem desetletju nagrajenih živil, kar je pomemben uspeh vseh vpletenih. Izkušnje namreč kažejo, da mnoga inovativna živila z ugodno hranilno sestavo hitro izginejo iz trgovskih polic, saj jih proizvajalci ne uspejo učinkovito predstaviti potrošnikom.«
Proizvajalci so poročali, da potrošniki širjenja nabora izdelkov in izboljševanja prehranske sestave ne sprejemajo vedno pozitivno, informacij o sestavi pa pogosto ne razumejo. Hkrati nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, njihova proizvodnja pa je lahko povezana z večjimi začetnimi vlaganji. Domači proizvajalci se v močni mednarodni konkurenci zato z velikimi napori borijo, da bi takšna živila dosegla potrošnike in tudi dolgoročno obstala na tržišču. Uspehi projekta izbora najbolj inovativnih živil so zato še posebej pomembni, saj se tako dolgoročno bogati ponudba živil z ugodnejšo sestavo za slovenske potrošnike.
Potek izbora najbolj inovativnih živil leta 2024
K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali največ tri predloge. Slaba polovica vseh prispelih predlogov je bila podana s strani proizvajalcev - tako večjih kot manjših. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za nadaljevanje uspešnega projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli že pred desetimi leti – prvič smo priznanja podelili leta 2015. Že od vsega začetka je namen projekta spodbujanje inovativnosti domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil. Pomemben poudarek pri izboru je na ugodni prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost potrošniku ter okolju. V zadnjih letih smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati naslavljajo tako zmanjševanje vpliva na okolje, kot tudi ugodno prehransko sestavo, za podporo zdravju potrošnikov. Največ pozornosti usmerjajo v zniževanje vsebnosti soli in sladkorja v živilih. Kot zelo koristno vidimo tudi vse pogostejše vključevanje precej zapostavljenih stročnic v raznolike živilske izdelke. Gre za sestavino z visoko prehransko vrednostjo, ki je pomembna tudi z vidika okoljske trajnosti.«
Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Doc. dr. Anita Kušar: »Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. V izogib subjektivnemu ocenjevanju smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno sestavo. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil. Od skupaj prejetih 104 predlogov je nekaj več kot 60% izdelkov doseglo oceno za ugodno prehransko sestavo in so tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer smo upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin, tehnološkim postopkom in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil. Nagrado za najbolj inovativna živila je letos prejelo trinajst podjetij za živila, ki so v svojih kategorijah najbolj izstopala. Opazne pozitivne spremembe smo med drugim zaznali pri količini sladkorjev med mlečnimi izdelki in vsebnosti soli ter prehranske vlaknine pri kruhih. Nagrajena živila dokazujejo tudi, da je zelo aktualno vključevanje stročnic v živilske izdelke. Po daljšem času smo letos spet podelili tudi nagrado v skupini brezalkoholnih pijač. Ponudba je bogatejša za pijači z zanemarljivo količino sladkorja, kar je zelo dobrodošla popestritev ponudbe na tržišču.«
Ob 10. obletnici projekta prvič podeljene jubilejne nagrade Inovacija desetletja
Ob 10. letnici projekta so se na Inštitutu za nutricionistiko odločili podeliti tudi jubilejne nagrade živilom, ki so v zadnjem desetletju v svoji kategoriji posebej izstopala. Pri tem je bila upoštevana ocena prehranske sestave izdelkov ter drugi vidiki inovativnosti. V obravnavo so bila vključena vsa v preteklih desetih letih nagrajena inovativna živila, ki so do danes ostala na trgovskih policah. Ključen kriterij pri izboru inovacij desetletja je bil prehranski profil živila. V več skupinah živil zaradi velike konkurenčnosti na ta način ni bilo možno izbrati jasnega zmagovalca, zato so bili v izbor vključeni tudi potrošniki. V anketiranje je bilo vključeno preko 800 odraslih prebivalcev Slovenije, ki so izbirali izmed izdelki, ki so se po prehranskem profilu uvrstili v ožji izbor. Nagrajena živila lahko nosijo poseben znak Inovacija desetletja. Jubilejne nagrade so prejeli Mlekarna Celeia za linijo jogurtov LCA brez dodanega sladkorja in brez sladil, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija, podjetje BMM za Gabaroni ekološki čičerikini svedrci, Rangus za Zlato tatarsko ajdovo kašo, Žito za kruh Drožnik, Pekarna Grosuplje, Don Don za pirin polnozrnati kruh, Mercator IP za zelenjavni namaz veganski tatarc Minute, Eta Kamnik za lečin bolognese Natureta in Delamaris za ribje solate Delamaris. Posebno jubilejno nagrado je prejela pekarna Spar za inovativnost pri izboljševanju sestave kruhov. Z jubilejnimi nagradami inštitut želi podjetja dodatno spodbuditi, da bi tako kakovostna živila še naprej ostala na tržišču.
Slika 2: Živila, ki so prejela jubilejno nagrado ob 10. obletnici projekta Inovativna živila leta
Razpoložljivost kakovostnih in v Sloveniji proizvedenih živil spodbuja tudi država
Ključni cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo, kar je hkrati tudi namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira. Ga. Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje RS: »Ministrstvo za zdravje, ki bdi nad izvajanjem nacionalnega programa Dober tek Slovenija, Zdravo uživaj & več gibaj!, projekt financira že od samega začetka. Projekt je to zgleden primer vključevanja priporočil zdravstvene stroke, naj naša prehrana vsebuje manj soli, sladkorjev, nasičenih maščob, več vlaknin. To poenostavljeno pomeni, da moramo v povprečju uživati več zelenjave, sadja, žit, stročnic, skratka čim več svežih, sezonskih in manj predelanih živil. Naj izpostavim, da se številni prebivalci že zavedajo pomena zmernosti pri uporabi soli in sladkorjev in tudi sami manj dosoljujejo hrano. Za vse tiste, ki jim je ukvarjanje s prehranskimi priporočili tuje, pa je dobro, da so na tržišču dostopni številni prehransko ugodni izdelki, po možnosti tudi jasno označeni. Za vse to si prizadevamo na Ministrstvu za zdravje, ki v sodelovanju z ministrstvom pristojnim za kmetijstvo, pripravljamo uredbo o dodatnem označevanju živil s simbolom »Dobra izbira«. Prepričani smo, da bodo jasne dodatne označbe, kot tudi vedno bolj uveljavljena mobilna aplikacija Veš kaj ješ, ki jo financiramo, dobrodošla pomoč pri nakupnih odločitvah. Kot pa nas nagovarja že sam naslov nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, Dober tek Slovenija, Zdravo uživaj & več gibaj!, ne pozabimo na vsakodnevno gibanje, ki nas ob primerni prehrani ohranja zdrave.«
Ga. Eva Knez, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrane, je ob razglasitvi letošnjih nagrajencev izpostavila: »Spodbujanje inovativnosti pri pridelavi hrane prispeva k razvoju novih in nadgradnji obstoječih živil ter tako prispeva k bolj zdravi in trajnostni ponudbi domačih živil na slovenskem. Hkrati pomeni tudi pomemben doprinos k obdelanosti slovenskega podeželja, rasti kmetijsko-živilskega sektorja in nacionalnega gospodarstva. Zavedati se moramo, da pestro in ohranjeno slovensko podeželje še vedno omogoča naravi prijazno pridelavo hrane. V zadnjih letih se sektor pridelave hrane sooča tudi z izzivi, kot so ohranjanje trajnosti, obvladovanje odpadkov in skrb za kakovost hrane ter zdravje potrošnikov. Slovenska živilskopredelovalna podjetja v tem trenutku izvažajo skoraj 35% svoje proizvodnje. Rast izvoza je pogojena tudi z razvojem novih in inovativnih živil, dvigom dodane vrednosti ter večjim številom inovacij, kar prispevajo k rasti izvoza. Zaradi svojih naravnih danosti Slovenija ne bo nikoli velika izvoznica poceni hrane, lahko pa postane izvoznik visokokakovostnih inovativnih proizvodov z višjo dodano vrednostjo, k čemur prispeva tudi projekt, ki mu danes posvečamo ta dogodek. Prioriteta Slovenije v naslednjih dveh letih je dvig samooskrbe s prilaganjem podnebnim spremembam ter zagotavljanje cenovno dostopne hrane potrošnikom. Pri tem kot pomemben faktor izpostavljam povezovanje vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano in še posebej bistven dostop do znanja, informacij in inovacij.«
Ob okroglem jubileju podeljevanja priznanj najbolj inovativnim živilom, so svoja razmišljanja o prehranskem vzdušju v Sloveniji na odru Kluba Cankarjevega doma razstirala ugledna imena širokih obzorij in pronicljivih uvidov. Pogovor z njimi je tekel na temo Kakšen je recept za inovativnost v prehrani? Na vprašanje: Zakaj sploh potrebujemo inovacije? so iz svojih praks odgovore črpali Mojmir Marko Šiftar, kuharski mojster dobitnik številnih mednarodnih priznanj, član komisije Masterchefa in vodja kuhinje v restavraciji Pen Klub: »Zvestoba samemu sebi, ko želiš ustvarjati inovativno, je na prvem mestu. Potem je tu potrebno črpati iz zgodovine, tradicije in okolja. Z dobrim poznavanjem vseh treh se šele lahko zgodijo inovacije. Potrebno se je zavedati tudi potreb, ki so iskane in potrebne v prihodnosti, da bo katerakoli inovacija pravilno služila svojemu namenu. Brez inovacij namreč ni evolucije. Brez evolucije ni napredka. In brez napredka ni obstoja.« Karina Cunder Reščič, urednica priloge Nedela, Odprta kuhinja: »Inovacije v prehrani nam pomagajo, kadar in kjer smo - žal - vsak po svoje "prekratki«: s časom, idejami, z voljo ali znanjem, da bi se prehranjevali res zdravo in polnovredno.« Anka Lišček Miklavič, nekdanja direktorica mlekarne Planika: »Ko smo inovirali naše izdelke, smo razmišljali predvsem o tem, kaj našega še lahko vkomponiramo vanje, poleg znanja in mleka. Seveda smo izhajali tudi iz želja potrošnika. Ko gre za inovativnost, si moraš upati in iz lokalnega okolja ponuditi tisto, kar je njegova značilnost. Iz izkušenj pa povem, da ni dovolj, da postaviš izdelek na prodajno polico in ga pustiš tam samevati. O njem moraš povedati zgodbo. Resnično. Ne pravljično. In z vsem, kar si, moraš stati za to zgodbo.«
Umetniški nastop na dogodku sta ukrojila profesionalna plesalca in koreografa Plesnega mesta, Tomaž Šter in Valeriyja Musina.
Utemeljitev izbora najbolj inovativnih živil leta 2024
Nagrada za inovativnost v skupini brezalkoholnih pijač
Dana Mineral, okusa mango & mandarina in lubenica & jagoda
Dana, proizvodnja in prodaja pijač, d.o.o.
Dana Mineral z okusoma mango & mandarina oz. lubenica & jagoda predstavljata odlično alternativo sladkim brezalkoholnim pijačam. Pijači sta brez sladkorja in sladil in imata zanemarljivo energijsko vrednost. Osvežilen okus je dosežen z inovativno kombinacijo manjše količine sadnega soka in izvlečka zelenega oz. belega čaja. Pijači predstavljata dobro izbiro za vsak dan za vsakogar, ki želi popestriti svoj vnos tekočine brez vnašanja dodatnih količin sladkorja.
Nagrada za inovativnost v skupini kruhov
Jesenski kruh
Pekarna Spar, Spar Slovenija d.o.o.
Jesenski kruh Pekarne Spar je pripravljen iz slovenske moke z dodatkom kostanjevega pireja in moke grozdnih pešk. Kruh odlikuje sveža sredica in prijetno zaokrožena aroma s pridihom grozdja. Moka grozdnih pešk je pridobljena po hladnem stiskanju olja iz grozdnih pečk dozorelega slovenskega grozdja. Kruhu daje specifično aromo in rahlo zrnato strukturo. Kruh ima visoko vsebnost prehranskih vlaknin, vsebuje pa tudi manj soli kot večina kruhov na slovenskem tržišču.
Nagrada za inovativnost v skupini testenin
Linija testenin iz črne soje Poljka
Kmečka pekarna, Janja Metličar s.p.
Sušene testenine Poljka so narejene iz črne soje in pšeničnega durum zdroba. Na voljo pa je tudi različica jajčnih testenin. Črna soja je ohranjevalna sorta, tradicionalno gojena na Dravskem polju že več kot 100 let. Gre za visoko-beljakovinsko stročnico, zato tudi testenine iz črne soje odlikuje višja vsebnost beljakovin v primerjavi z običajnim testeninami. Trajnost izdelkov se odraža v lokalni pridelavi črne soje ter vključevanju stročnic v živilo.
Nagrada za inovativnost v skupini jogurtov
Linija EGO jogurtov v lončku
Ljubljanske mlekarne d.o.o.
Prenovljena linija dobro uveljavljenih izdelkov EGO je zdaj na voljo tudi v priročnem pakiranju v lončku. Poleg naravnega EGO jogurta so v Ljubljanskih mlekarnah razvili še tri zanimive sadne okuse jagoda & rabarbara, brusnica, acerola & žita ter breskev & lipov cvet. Gre za sadne jogurte z zmerno vsebnostjo sladkorja. To so uspeli doseči z dodatkom inulina, zaradi česar jogurti predstavljajo tudi vir prehranskih vlaknin. Jogurte odlikuje tudi kremasta struktura, svežina in okus. Linija predstavlja dobro alternativo slajšim različicam sadnih jogurtov na tržišču tudi znotraj linije EGO.
Nagrada za inovativnost v skupini kefirjev
Kefir Krepki suhec s proteini, okus vanilija
Mlekarna Krepko, Kele & Kele d.o.o.
Mlekarna Krepko v svoji novi linij kefirjev predstavlja izdelek Krepki suhec z dodanimi beljakovinami, ki je prvi tovrstni izdelek na slovenskem tržišču. Izdelek je narejen iz slovenskega mleka, odlikuje ga visoka vsebnost beljakovin in nizka vsebnost maščob. V primerjavi s podobnimi izdelki ga odlikuje tudi zmerna vsebnost dodanega sladkorja. Je brez laktoze ter zato primeren tudi za potrošnike, občutljive na laktozo. Fermentiran mlečni napitek ima prijeten, aromatičen vonj in okus po vaniliji ter ohranja rezkost, ki je značilna lastnost tradicionalnega kefirja.
Nagrada za inovativnost v skupini pekovskih izdelkov
Burek s čičerikino kremo
Pekarna Pečjak d.o.o. in Graska d.o.o.
Pekarna Pečjak in podjetje Graska sta pripravila alternativo dobro znanemu sirovemu bureku. Fermentirana čičerikina krema poskrbi za polnost okusa in spominja na okus sirnega nadeva. Burek s fermentirano čičerikino kremo odlikuje trajnostna prehranska naravnanost. V primerjavi z drugimi tovrstnimi izdelki na tržišču ima živilo nižjo vsebnost maščob in zmerno vsebnost soli. Izdelek je enostaven za uporabo, saj ga je potrebno le speči. Navdušeni bodo tudi potrošniki, ki sicer prisegajo na sirni burek.
Nagrada za inovativnost v skupini pred-pripravljenih živil
Enolončnica s čičeriko
ETA Kamnik d.o.o.
Enolončnica s čičeriko podjetja ETA Kamnik predstavlja praktičen in hranljiv pred-pripravljen obrok s stročnicami, ki so v naši prehrani prehrani pogosto zapostavljene. Odlikuje ga visoka vsebnost zelenjave in stročnic ter poln okus, zaradi sestave pa predstavlja tudi vir beljakovin. Praktičnost izdelka se kaže v enostavni pripravi in možnosti shranjevanja pri sobni temperaturi, daljšem roku uporabnosti in cenovni dostopnosti. Trajnostni vidik živila se kaže tudi v več-porcijskem pakiranju v stekleni embalaži.
Nagrada za inovativnost v skupini namazov
Zelenjavni namaz Argeta, Lečin tatar
Atlantic Droga Kolinska d.o.o.
Podjetje Atlantic Droga Kolinska je v okviru blagovne znamke Argeta veggie zasnovalo nov okusen rastlinski namaz, ki dopolnjuje njihovo pestro ponudbo tovrstnih izdelkov. Liniji se je pridružil okusen namaz lečin tartar. Živilo odlikuje visok delež zelenjave in stročnic, zaradi česar predstavlja vir prehranskih vlaknin. Proizvajalec z izdelkom nadaljuje realizacijo začrtane vizije razvoja trajnostnih namazov. Živilo je še posebej primerno za zajtrk ali večerjo, predstavlja pa lahko tudi dobrodošlo popestritev izletniške malice.
Nagrada za inovativnost v skupini desertov
Prosena kaša z jabolki
Mercator IP d.o.o.
Podjetje Mercator IP s svojim izdelkom Prosena kaša z jabolki predstavlja desert, ki združuje tradicionalne sestavine slovenske kulinarike, hkrati pa dokazuje, da imajo tudi tovrstni izdelki lahko sprejemljivo vsebnost sladkorjev. V desert je vključena prosena kaša, ki je pogosto zapostavljeno žito s sicer dolgo tradicijo na našem območju. Pomembnost prosa se v zadnjih letih posebej poudarja, saj ima ugodno hranilno sestavo, je vsestransko uporabno, poleg tega pa pri pridelavi dobro kljubuje ekstremnim vremenskim razmeram. Več kot tretjino izdelka predstavljajo jabolka, ki poskrbijo za svežino in sladek okus, izdelku pa so dodani tudi orehi, ki dodatno popestrijo teksturo deserta.
Posebna nagrada za inovativnost pri izboljševanju sestave živil
Proteinski kruh brez kvasa
Don Don d.o.o. in Lidl Slovenija d.o.o. k.d.
V podjetju Don Don so v sodelovanju z Lidl Slovenija razvili Proteinski kruh brez kvasa, ki hkrati vsebuje manj soli od običajnih kruhov na tržišču. Ker sodi kruh med pogosteje uživana živila, je izboljševanje sestave v tej skupini živil še pomembnejše. Pri tem je potrebno izpostaviti, da izboljševanje hranilne sestave kruhov predstavlja tehnološki izziv, saj je hkrati potrebno zadostiti visoka senzorična pričakovanja potrošnikov. Gre za okusen kruh, ki predstavlja tudi vir prehranskih vlaknin, poseben okus pa mu dajejo dodana semena.
Posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti
Rastlinska »rebrca« Juicy Marbles
Bevo d.o.o.
Rastlinska »rebrca« Juicy Marbles iz podjetja Bevo predstavljajo aktualno alternativno mesnim izdelkom s kostjo, saj so izdelana na osnovi rastlinskih beljakovin. Z vlaknasto strukturo, okusom ter izgledom se izdelek realistično približuje mesni različici. Izdelek odlikuje ugodna hranilna sestava, saj je zanj značilna visoka vsebnost beljakovin in prehranskih vlaknin ter nizka vsebnost nasičenih maščob. Dodan mu je tudi vitamin B12, ki ga rastlinska živila naravno ne vsebujejo. Tako živilo kot vizija podjetja sta usmerjena v spodbujanje trajnostnega načina prehranjevanja, pri čemer želijo rastlinske izdelke potrošnikom približati z inovativnim tehnološkim razvojem. Nagrado podeljujemo z ambicijo, da bi nadaljnji razvoj omogočil proizvodnjo cenovno dostopnih tovrstnih izdelkov za široko potrošnjo.
Utemeljitev izbora jubilejnih nagrad ob 10. obletnici projekta
Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini jogurtov
Linija jogurtov LCA brez dodanega sladkorja in brez sladil
Mlekarna Celeia d.o.o.
Linijo jogurtov LCA brez dodanega sladkorja in sladil v okusu borovnice, maline ter brusnice in acai jagode odlikuje zelo nizka vsebnost sladkorja, jogurti ne vsebujejo dodanih sladkorjev niti sladil, kljub temu pa navdušujejo z odličnim okusom. Jogurti so tudi obogateni z vlaknino inulin, pridobljeno iz rastline cikorije. Izdelani so izključno iz slovenskega mleka. Razpoložljivi so v različnih pakiranjih, v lončku in plastenki kot tekoči jogurt.
Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini kefirjev
MU kefir naravni, limona in vanilija
Ljubljanske mlekarne d.o.o.
Linija kefirjev MU naravni, limona in vanilija predstavlja fermentirane mlečne izdelke v osvežujočih okusih. Vsebujejo do 1,5 % mlečne maščobe. Posebnost te linije je tudi manj izrazit kiselkast okus kefirja, ki bo ustrezal širšemu krogu potrošnikov. Izdelkom iz linije Mu kefir je dodano tudi nekaj vitamina D. Naravni MU kefir vsebuje le v mleku naravo prisotne sladkorje, različici z limono in vanilijo pa imata zmerno vsebnost skupnih sladkorjev.
Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini testenin
Gabaroni ekološki čičerikini svedrci
BMM d.o.o.
Slovenske ekološke testenine so izdelane iz čičerike. Odlikuje jih zanimiv poln okus in posebna aroma, ki se odlično kombinira z raznolikimi omakami. So odličen vir prehranskih vlaknin in rastlinskih beljakovin. Izdelek prestavlja dobrodošlo obogatitev ponudbe izdelkov, pripravljenih brez uporabe žit.
Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini mlevskih izdelkov
Zlata tatarska ajdova kaša
Rangus d.o.o.
Zlata tatarska ajda ima prijeten, aromatičen in značilen, rahlo grenak okus. Gre za hranljivo živilo, ki ga odlikujejo tudi flavonoidi. Zrnje tatarske ajde je pridelano in predelano v Sloveniji. Zaradi debelih in trdih lusk ter drobnih zrn je proizvodnja kaše tatarske ajde tehnološko zahtevna, proizvajalec pa z ustrezno tehnologijo in nadzorom zagotavlja tudi, da med proizvodnjo ne pride do kontaminacije z glutenom. Živilo je zato primerno tudi za posameznike s celiakijo. Tatarsko ajdovo kašo lahko uporabimo kot prilogo ali samostojno jed, iz nje pa lahko pripravimo tudi zelo okusen čaj.
Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini kruhov
Žito Drožnik
Žito d.o.o.
Drožnik je pšenični mešani kruh, izdelan po posebnem, inovativnem postopku s pripravo droži. Kruh ima značilno ovalno obliko in rustikalno, atraktivno razpokano skorjo. Dolgotrajna fermentacija testa daje kruhu izredno aromatičnost in bogat okus, kljub temu da kruh vsebuje le 1 % soli. Zaradi posebnega postopka Drožnik nima intenzivnega kislega okusa, ki je sicer značilen za izdelke z dolgimi fermentacijskimi postopki. Kruh je pomemben gradnik uravnotežene prehrane, saj zaradi kombinacije uporabljenih mok predstavlja tudi vir prehranskih vlaknin.
Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini polnozrnatih živil
Pirin polnozrnat kruh
Pekarna Grosuplje, Don Don d.o.o.
Pirin polnozrnat kruh odlikuje odličen okus in dolga svežina. Pripravljen je iz 100% pirine moke in zaradi izjemno visoke vsebnosti prehranske vlaknine predstavlja odličen sestavni del vsakodnevne uravnotežene prehrane.
Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini namazov
Zelenjavni namaz Veganski tatarc Minute
Mercator IP d.o.o.
Veganski tatarc linije Minute je zanimiv in okusen zelenjavni namaz. Glavni sestavini sta leča in sušeni paradižniki, katerih aroma je prefinjeno zaokrožena z izbranimi začimbami. Kombinacija izbranih sestavin mu daje edinstven okus in aromo, ki se jima bodo težko uprli tudi ljubitelji mesa. Zaradi svoje sestave je bogat vir rastlinskih beljakovin in vir prehranskih vlaknin, ki predstavljajo še posebej pomembno komponento uravnotežene prehrane.
Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini pred-pripravljenih živil
Lečin bolognese Natureta
Eta Kamnik d.o.o.
Okus bolonjske omake v zelenjavni različici predstavlja odlično izbiro med omakami za testenine. Omaka je pripravljena iz zelene leče in slovenske pasate iz svežih paradižnikov. Njena priprava je hitra in enostavna. Okus omake bo všeč tako odraslim kot otrokom, saj je odličen približek klasični bolonjski omaki. Omaka je vir rastlinskih beljakovin in dobra izbira za vse, ki želijo na enostaven način popestriti svojo prehrano z več zelenjave in stročnicami.
Jubilejna nagrada za inovativnost v skupini konzerviranih živil
Ribje solate Delamaris
Delamaris d.o.o.
Linija ribjih solat Delamaris predstavlja priročne obroke, ki lajšajo vključevanje rib v prehrano. Linijo sestavlja šest izdelkov: losos Vital z bulgurjem, tuna Active s kvinojo in lečo, tuna Garden s fižolom in čičeriko, tuna Mexicana s fižolom in koruzo, orada Mediterana z rdečim rižem in skuša Balance s piro in pinjolami. Izdelki predstavljajo naraven vir beljakovin, odlikuje jih visoka vsebnost rib ter bogate kombinacije z različnimi žiti, stročnicami in zelenjavo. Predstavljajo enostavno izbiro za malico na poti ali obrok v naravi ob športni aktivnosti.
Jubilejna posebna nagrada za inovativnost pri izboljševanju sestave živil
Kruh z drožmi
Pekarna Spar, Spar Slovenija d.o.o.
Za proizvajalce je izboljševanje hranilne sestave živil velik izziv, saj pri tem krmarijo med pričakovanji potrošnikov, tehnološkimi zahtevami in javno-zdravstvenimi priporočili. Inovacije so še posebej dobrodošle pri pogosto uživanih živilih, kot je kruh. S tem namreč lahko pomembno prispevamo k bolj uravnoteženi prehrani, še posebej k nižjemu prehranskemu vnosu soli in višjemu vnosu prehranskih vlaknin. V Pekarni Spar so se s tem izzivom soočili še posebej zavzeto in potrošnikom ponuditi vrsto kruhov z zmerno količino soli, ki jih odlikujejo tudi druge inovativne lastnosti. Izpostaviti velja njihovo tehnološko inovativnost, saj gre za zelo okusne kruhe, v katerih potrošniki ne pogrešajo dodatne soli. Med nagrajenimi kruhi izstopa kruh z drožmi, ki vsebuje približno tretjino manj soli kot povprečen kruh na tržišču.
Inštitut proizvajalcem nagrajenih živil omogoča uporabo posebnega znaka projekta, tako pri označevanju kot oglaševanju nagrajenih živil. Za jubilejne nagrade je na voljo poseben znak Inovacija desetletja. Za razliko od nekaterih drugih tovrstnih nagrad in izborov, kjer si podjetja takšne znake naročijo in zanje plačujejo, je uporaba znaka projekta Inovativna živila za podjetja povsem brezplačna, izbor pa je bil neodvisen in ni bil povezan s kakršnimi koli stroški za podjetja.
Poleg nagrajenih izdelkov je bilo na razpis prijavljenih tudi več drugih živil, ki kažejo na inovativnost v domači živilski industriji. Na inštitutu verjamejo, da se bodo v podjetjih še naprej trudili, da bo potrošnikom na voljo pestra izbira kakovostnih živil, proizvedenih v Sloveniji.
Projekt izbora najbolj inovativnih živil se bo seveda nadaljeval, nov razpis za Najbolj inovativna živila leta 2025 bodo objavili v drugi polovici letošnjega leta.
Foto in video vsebine
Fotografije izbranih živil: PR2024_NUTRIS_inovativna_zivila_rezultati_slike.rar
Posnetek dogodka je na voljo na https://www.youtube.com/watch?v=4g-8UyOYfO8,
Posnetek dogodka v visoki resoluciji https://we.tl/t-rMhgovl7gs
Fotografije dogodka so na voljo na sledeči povezavi.
Dodatne informacije o projektu:
https://nutris.org/inovativna-zivila
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/razpis-inovativna-zivila-leta-2024
Iz arhiva - v preteklih letih nagrajena živila:
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2023
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2022
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2021
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2020
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2019
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2018
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2017
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2016
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2015
Kontakt za medije:
Betka Šuhel Mikolič, Inštitut za nutricionistiko
e-naslov:Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 059 068 870
