Optimizacija predelave ječmena in ajde za trajnostno pridobivanje živil z visoko uporabno vrednostjo (L4-7552)

Inštitut za nutricionistiko je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Gozdarskim inštitutom Slovenije izvedel raziskovalni projekt "Optimizacija predelave ječmena in ajde za trajnostno pridobivanje živil z visoko uporabno vrednostjo". Projekt sta financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in družba Valens Int. d.o.o.

Projekt sofinancira

ARRSLogo 2016

Sodelujoče raziskovalne organizacije

  • Inštitut za nutricionistiko (vodenje projekta)
  • Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
  • Gozdarski inštitut Slovenije

Financiranje

  • Valens Int. d.o.o.

Trajanje projekta

  • 1. 3. 2016-28. 2. 2019

Vodja projekta

  • prof. dr. Ivan Kreft

Opis projekta

V Sloveniji in prav tako v Evropi je težava v tem, da pri predelavi hrane nastane velika količina stranskih izdelkov ali odpadkov, ki končajo kot hrana za živali ali pa se jih celo zavrže. V prehranski industriji, ki proizvaja stranske produkte in odpadke, lahko valorizacija omogoča trajnostno rabo naravnih virov; to je tudi rešitev za naraščajoče težave zaradi obremenjevanja okolja in preskrbe ljudi z varno hrano. Obstaja še veliko neizkoriščenih možnosti za uporabo stranskih frakcij mletja ječmena in ajde za povečanje prehranske in celokupne kakovosti hrane. Da bi dosegli prehranske in/ali zdravstvene koristi za potrošnike, morajo biti vplivi na zdravje dovolj znanstveno utemeljeni.

Cilja projekta

  1. Razviti vrhunske tehnike predelave za navadno in tatarsko ajdo ter ječmen, ki bodo omogočale proizvodnjo atraktivnih funkcionalnih izdelkov (bogatih s flavonoidi, peptidi, kakovostnimi beljakovinami, vlakninami) s posebnim poudarkom za optimalno izkoriščenost žit, vključno z izkoriščanjem stranskih produktov.
  2. Izkoriščenje uporabe takšnih funkcionalnih sestavin za pridobitev visoko kakovostnih prehranskih izdelkov, ki bodo privlačni za uporabnike.

Predlagamo nov raziskovalni in tehnološki pristop:

Tehnike za obdelavo zrn: Novi načini mletja in ločevanja delcev za proizvodnjo materialov in stranskih izdelkov ter  velik nabor možnih proizvodov, ki lahko iz njih izhajajo. Frakcije zrn bomo mleli pridobivali s sodobnimi ploščnimi mlini ter kombinacijo različnih načinov mletja. Z zračnim sortiranjem bomo ločili delce enake velikosti glede na različno specifično maso v frakcije z raznoliko kemično sestavo.

Sedanje tehnološko stanje: Frakcije mletja se trenutno ločuje predvsem s tehnikami presejavanja, to je na osnovi velikosti delcev. Torej, dobimo relativno velike delce, ki izvirajo iz različnih delov celic zrn, tako da imajo različno sestavo in različno potencialno tehnološko in prehransko vrednost. Če po suhem mletju nastanejo majhni delci, lahko raznolike frakcije pridobimo le na osnovi razvrščanja s pomočjo zraka in le tako imajo frakcije različno specifično sestavo in zato različno potencialno vlogo pri predelavi hrane in prehrane.

Uporaba funkcionalnih sestavin v živilih: Izkoristili bomo različno uporabno vrednost frakcij po mletju zrn. Eden od načinov priprave kruha vključuje fermentacijo s kislo osnovo. To fermentacijo spremlja tvorba spojin, ki so pomembne za okus, kot mlečna in ocetna kislina, ki vplivata tudi na možnosti obdelavo testa in priprave kislega kruha. Ugoravljali bomo ugotavljali koliko rutina in kvercetina ostane v izdelkih iz ajde po kisli fermentaciji in peki. Te ugotovitve bodo prispevale k boljšemu razumevanju parametrov kakovosti  izdelkov iz ajde za prehrano ljudi in za optimalno uporabo ajdovih otrobov, bogatih s flavonoidi, ki so za sedaj odpadek ali pa krma za živali.

Uporaba ajde in ječmena pri pripravi kruha in drugih živil v prehrani lahko prispeva k zmanjšanju porasta glukoze v krvnem obtoku, v primerjavi z uporabo pšenične moke. Vendar pa doslej še ni podrobno raziskano v kakšnih tehnoloških razmerah je ta učinek tolikšen, da je koristen za zdravje potrošnika. Strogi predpisi na področju označevanja živil (Ur. EU 1924/2006) trenutno omejujejo uporabo takšne zdravstvene trditve na živila, ki vsebuje najmanj 4 g ječmenovih beta-glukanov na vsakih 30 g glikemičnih ogljikovodikov. Trenutno je tem zahtevam v prehranskih izdelkih, ki bi bili sprejemljivi za uporabnike, nemogoče zadostiti. Zato je izredno pomembno raziskati, ali lahko dosežemo znižanje glikemičnega odziva tudi z nižjo vsebnostjo beta-glukanov

Povzetek projekta

Rezultati raziskav tega aplikativnega raziskovalnega projekta omogočajo trajnostno uporabo z beta-glukani bogatega ječmena ter s flavonoidi bogate tatarske ajde za posebne živilske proizvode. Uporaba tatarske ajde je nov pristop k proizvodnji funkcionalnih živil. Znanje o hranilni vrednosti posamezne mlevske frakcije navadne ajde in ječmena, pridobljene s sodobnimi metodami mletja in ločevanja, je omejeno, rezultati našega projekta pa so razširili to znanje in omogočili uporabo tega znanja za razvoj novih izdelkov.

Določili smo vsebnosti in koncentracije bioaktivnih substanc z vidika prehrane ljudi, posebej v kruhu in drugih živilskih izdelkih. Pri tatarski ajdi smo raziskali povezavo vsebnosti flavonoidov z vsebnostjo drugih hranilno pomembnih metabolitov, zlasti beljakovin, taninov in fagopirina. Pri ječmenu smo preučili tudi povezanost snovi v tkivih zrn in koncentracijo beta-glukanov. Pomemben prispevek znanosti so tudi ugotovitve o možnosti uporabe stabilnih izotopov pri vrednotenju vzorcev ječmena, ugotovitev možnosti kvantitativne ocene beta-glukanov s fluorescenco in prav tako ugotovitev meje, pri kateri temperatura vpliva na encime ki pretvarjajo rutin v kvercetin.

Pomemben in že dokazan vpliv ječmenovih beta-glukanov na zdravje človeka, je njihova lastnost, da znižujejo glikemični odziv po zaužitju obroka, ki jih vsebuje. To področje je v EU urejeno tudi z zakonodajo, ki proizvajalcem omogoča, da na živilih uporabljajo posebno zdravstveno trditev, če je količina beta glukanov dovolj visoka. Praksa je pokazala, da so zakonodajni pogoji tehnološko tako zahtevni, da praktično onemogočajo izdelavo potrošnikom (senzorično) privlačnih in dostopnih funkcionalnih živil. V povezavi s tem smo v naših raziskavah ugotovili, da do ugodnih učinkov na zdravje pride tudi že pri nižjem odmerku beta-glukanov. Rezultati tega projekta so zato širše pomembni, saj jih je možno uporabiti za utemeljevanje zahtev za spremembo zakonodaje. To bo po eni strani omogočilo proizvajalcem proizvodnjo tržno zanimivih proizvodov, po drugi strani pa bo potrošnikom omogočilo, da bodo do takšnih proizvodov sploh lahko dostopali. V okviru raziskav tega projekta smo sicer omogočili tudi neposredni razvoj več različnih živilskih izdelkov.

Rezultati projekta

  • CAJZEK, Florijan, BERTONCELJ, Jasna, KREFT, Ivan, POKLAR ULRIH, Nataša, POLAK, Tomaž, POŽRL, Tomaž, PRAVST, Igor, POLIŠENSKÁ, Ivana, VACULOVÁ, Kateřina, CIGIĆ, Blaž. Preparation of [beta]-glucan and antioxidant-rich fractions by stone-milling of hull-less barley. International journal of food science & technology. [Online ed.]. 2020, vol. 55, iss. 2, str. 681-689, ilustr. ISSN 1365-2621
  • GERM, Mateja, ÁRVAY, Július, VOLLMANNOVÁ, Alena, TÓTH, Tomáš, GOLOB, Aleksandra, LUTHAR, Zlata, KREFT, Ivan. The temperature threshold for the transformation of rutin to quercetin in Tartary buckwheat dough. Food chemistry, ISSN 0308-8146. [Print ed.], 2019, vol. 283, str. 28-31, doi: 10.1016/j.foodchem.2019.01.038. [COBISS.SI-ID 9146233], 
  • BONAFACCIA, Giovanni, MERENDINO, Nicolò, BONAFACCIA, Francesco, MOLINARI, Romina, GALLI, Vincenzo, PRAVST, Igor, ŠKRABANJA, Vida, LUTHAR, Zlata, GOLOB, Aleksandra, GERM, Mateja. Concentration of proteins, beta-glucans, total phenols and antioxidant capacity of Slovenian samples of barley = Vsebnost proteinov, beta-glukanov, skupnih fenolov in antioksidativna vrednost slovenskih vzorcev ječmena. Folia biologica et geologica, ISSN 1855-7996. [Tiskana izd.], 2016, letn. 57, št. 3, str. 11-18. [COBISS.SI-ID 8625529]. 
  •  KOČEVAR GLAVAČ, Nina, STOJILKOVSKI, Katja, KREFT, Samo, PARK, Cheol Ho, KREFT, Ivan. Determination of fagopyrins, rutin, and quercetin in Tartary buckwheat products. Lebensmittel-Wissenschaft + Technologie, ISSN 0023-6438, 2017, vol. 79, str. 423-427, ilustr. http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0023643817300804, doi: 10.1016/j.lwt.2017.01.068. [COBISS.SI-ID4284017], 
  •  ZHOU, Meiliang, SUN, Zhanmin, DING, Mengqi, LOGACHEVA, Maria D., KREFT, Ivan, WANG, Dan, YAN, Mingli, SHAO, Jirong, TANG, Yixiong, WU, Yanmin, ZHU, Xuemei. FtSAD2 and FtJAZ1 regulate activity of the FtMYB11 transcription repressor of the phenylpropanoid pathway in Fagopyrum tataricum. The New phytologist, ISSN 0028-646X, 2017, vol. 216, iss. 3, str. 814-828, doi: 10.1111/nph.14692. [COBISS.SI-ID 8758137], [JCRSNIPWoS do 9. 9. 2018: št. citatov (TC): 1, čistih citatov (CI): 1, čistih citatov na avtorja (CIAu): 0.10, Scopus do 29. 12. 2018: št. citatov (TC): 2, čistih citatov (CI): 2.
  • GRAŠIČ, Mateja, ORAŽEM, Maja, GOLOB, Aleksandra, VOGEL-MIKUŠ, Katarina, GABERŠČIK, Alenka. Water shortage reduces silicon uptake in barley leaves. Agricultural water management, ISSN 0378-3774. [Print ed.], 2019, vol. 217, str. 47-56, doi: 10.1016/j.agwat.2019.02.030. [COBISS.SI-ID 5002063], [JCRSNIP] kategorija: 1A1 (Z, A', A1/2); uvrstitev: SCI, IF=3,1. Zeleni deli rastlin ječmena, sestava in možna uporaba v prehrani.
  •  GERM, Mateja, STIBILJ, Vekoslava, ŠIRCELJ, Helena, JERŠE, Ana, KROFLIČ, Ana, GOLOB, Aleksandra, KACJAN-MARŠIĆ, Nina. Biofortification of common buckwheat microgreens and seeds with different forms of selenium and iodine. Journal of the science of food and agriculture, ISSN 0022-5142. [Print ed.], 2019, vol. , iss. , str. v tisku, doi: 10.1002/jsfa.9669. [COBISS.SI-ID 9178489], [JCRSNIP] , kategorija: 1A1 (Z, A', A1/2); uvrstitev: SCI, IF=2,3. Poročilo o novi možnosti uporabe kalic ajde za prehrano, obogateno s selenom in jodom.
  • GOLOB, Aleksandra, STIBILJ, Vekoslava, KREFT, Ivan, VOGEL-MIKUŠ, Katarina, GABERŠČIK, Alenka, GERM, Mateja. Selenium treatment alters the effects of UV radiation on chemical and production parameters in hybrid buckwheat. Acta agriculturæ Scandinavica. Section B, Soil and plant science, ISSN 0906-4710, 2018, vol. 68, no. 1, str. 5-15, doi: 10.1080/09064710.2017.1349172. [COBISS.SI-ID 4366415], [JCRSNIPWoS do 22. 12. 2017: št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, čistih citatov na avtorja (CIAu): 0, Scopus do 29. 10. 2018: št. citatov (TC): 1, čistih citatov (CI): 1, IF=0,89. Rezultati gojenja hibridne ajde, tretirane z dodanjem selen, v razmerah klimatskih sprememb. Članek objavljen leta 2018 je že citiran (ni samocitat).
  • GORŠE, Sara, GOLOB, Aleksandra, GERM, Mateja. Effect of selenium, iodine and their combination on development of Tartary buckwheat sprouts = Vpliv selena in joda ter njune kombinacije na razvoj kalic tatarske ajde. Acta biologica slovenica : ABS, ISSN 1408-3671. [Tiskana izd.], 2018, vol. 61, št. 2, str. 85-92. [COBISS.SI-ID 4948815] . Objavljeni rezultati obogatitve kalic tatarske ajde s selenom in jodom ter ugotovitev vpliva na nekoliko zmanjšano vsebnost rutina.
  • LUKŠIČ, Lea, GERM, Mateja. Spremembe vsebnosti rutina in kvercetina v vzorcih tatarske ajde (Fagopyrum tataricum (L.) Gaertn.) od spravila pridelka do priprave kruha = Changes in the content of rutin and quercetin in samples of Tartary buckwheat (Fagopyrum tataricum (L.) Gaertn.) from harvest to the preparation of bread. Folia biologica et geologica, ISSN 1855-7996. [Tiskana izd.], 2018, letn. 59, št. 1, str. 57-82, ilustr. http://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/FBG%2059-1%202018%20K.pdf, doi: 10.3986/fbg0039. [COBISS.SI-ID 4725327] , kategorija: 1C (Z). Ugotovili smo, da so predhodna hidrotermična (HT) obdelava zrnja, mlečno kislinska fermentacija ter priprava in peka vplivale na vsebnost skupnih flavonoidov ter vsebnost in pretvorbo rutina v kvercetin v vzorcih tatarske ajde in HT tatarske ajde. Vsebnost kvercetina se je v vzorcih med postopkom priprave in peke povečevala, med tem ko se je vsebnost rutina zmanjševala. Omenjeni postopki obdelave zrnja in vzorcev priprave in peke so vplivali tudi na spremembe skupne antioksidativne aktivnosti vzorcev tatarske ajde in HT tatarske ajde.
  • GOLOB, Aleksandra, STIBILJ, Vekoslava, NEČEMER, Marijan, KUMP, Peter, KREFT, Ivan, HOČEVAR, Anja, GABERŠČIK, Alenka, GERM, Mateja. Calcium oxalate druses affect leaf optical properties in selenium-treated Fagopyrum tataricum. Journal of photochemistry and photobiology. B, Biology, ISSN 1011-1344, 2018, vol. 180, str. 51-55, doi: 10.1016/j.jphotobiol.2018.01.018. [COBISS.SI-ID4621647], [JCRSNIPWoS, kategorija: 1A2 (Z, A1/2), IF=3,1. Poročilo o vsebnosti kalcijevega oksalata in silicija, relevantnih s stališča prehrane, v zelenih delih rastlin tatarske ajde tretiranih z raztopino selena.
  • GOLOB, Aleksandra, STIBILJ, Vekoslava, TURK, Judita, KREFT, Ivan, GERM, Mateja. Impact of UV radiation and selenium on two buckwheat species = Vpliv UV sevanja in tretiranja s Se na dve vrsti ajde. Acta biologica slovenica : ABS, ISSN 1408-3671. [Tiskana izd.], 2017, vol. 60, št. 2, str. 29-39. http://bijh-s.zrc-sazu.si/ABS/SI/ABS/Cont/60_2/Golob%20et%20al_ABS_2_2017_29-39.pdf. [COBISS.SI-ID 4556367] S seleno tretirani tatarska in hibridna ajda sta bili, kar se tiče vsebnosti Se v listih in zrnih, primerni za uporabo v prehrani ljudi in živali.
  • GERM, Mateja, LUTHAR, Zlata, TAVČAR BENKOVIĆ, Eva, ZHOU, Meiliang, GOLOB, Aleksandra, KACJAN-MARŠIĆ, Nina. Fagopyrin and rutin concentration in seeds of common buckwheat plants treated with Se and I = Vsebnost fagopirina in rutina v semenih navadne ajde tretirane s selenom in jodom. Folia biologica et geologica, ISSN 1855-7996. [Tiskana izd.], 2017, letn. 58, št. 2, str. 45-51, ilustr., doi: 10.3986/fbg0027. [COBISS.SI-ID 4469839] . Na koncentracijo rutina v zrnju pa so značilno vplivala tako posamična tretiranja z raztopinami obeh elementov(Se in J) kot tudi kombinirano tretiranje, na vsebnost fagopirina pa ni bil ugotovljen vpliv.
  • VOMBERGAR, Blanka, ŠKRABANJA, Vida, LUTHAR, Zlata, GERM, Mateja. Izhodišča za raziskave učinkov flavonoidov, taninov in skupnih beljakovin v frakcijah zrn navadne ajde (Fagopyrum esculentum Moench) in tatarske ajde (Fagopyrum tataricum Gaertn.) = Starting points for the study of the effects of flavonoids, tannins and crude proteins in grain fractions of common buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) and Tartary buckwheat (Fagopyrum tataricum Gaertn.). Folia biologica et geologica, ISSN 1855-7996. [Tiskana izd.], 2017, letn. 58, št. 2, str. 101-145, ilustr. http://dx.doi.org/10.3986/fbg0031, doi: 10.3986/fbg0031. [COBISS.SI-ID 4470863] . Pregledna kritična primerjava vsebnosti sekundarnih metabolitov v navadni in tatarski ajdi.
  • KREFT, Ivan, PONGRAC, Paula, ZHOU, Meiliang, VOGEL-MIKUŠ, Katarina, PELICON, Primož, VAVPETIČ, Primož, NEČEMER, Marijan, ELTEREN, Johannes Teun van, REGVAR, Marjana, LIKAR, Matevž, GERM, Mateja, GOLOB, Aleksandra, GABERŠČIK, Alenka, PRAVST, Igor, KUŠAR, Anita, VOMBERGAR, Blanka, ŠKRABANJA, Vida, KOCJAN AČKO, Darja, LUTHAR, Zlata. New insights into structures and composition of plant food materials. Journal of microbiology, biotechnology and food sciences, ISSN 1338-5178, 2017, vol. 7, no. 1, str. 57-61. http://www.jmbfs.org/jmbfs-fbp-08-kreft/?issue_id=4568&article_id=10, doi: 10.15414/jmbfs.2017.7.1.57-61. [COBISS.SI-ID 4407119]. Poročilo o metodah razporeditve metabolitov znotraj zrn ajde, ki so jih razvili v okviru tega projekta.
  • KREFT, Ivan, VOMBERGAR, Blanka, HORVAT, Marija, VORIH, Stanko. Buckwheat in the kitchen and for people. V: HABJANIČ, Oskar (ur.), ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina (ur.), BEVC VARL, Valentina (ur.). Debata o kuhinji = Kitchen debate = the collected volume of the symposium 19.-21. 10. 2017, (Zbirka Museoeurope, 4). Maribor: Pokrajinski muzej: = Regional Museum. 2017, str. 120-126.http://www.museoeurope.si/userfiles/MuseoEurope_2017.pdf. [COBISS.SI-ID 8877689]. Poročilo o razvoju različnih načinov uporabe ajde v prehrani.
  • GOLOB, Aleksandra, GADŽO, Drena, STIBILJ, Vekoslava, DJIKIĆ, Mirha, GAVRIĆ, Teofil, GERM, Mateja. Addition of Se affected concentration of Se in the second generation of Tartary buckwheat plants = Dodatek selena je vplival na koncentracijo Se v potomkah s Se obravnavanih rastlin. Folia biologica et geologica, ISSN 1855-7996. [Tiskana izd.], 2016, letn. 57, št. 1, str. 87-92, ilustr. [COBISS.SI-ID 4089167] . Ugotovljen je epigenetski vpliv na vsebnost selena v naslednji generaciji ajde.
  • KREFT, Ivan, PONGRAC, Paula, ZHOU, Meiliang, VOGEL-MIKUŠ, Katarina, PELICON, Primož, VAVPETIČ, Primož, NEČEMER, Marijan, ELTEREN, Johannes Teun van, REGVAR, Marjana, LIKAR, Matevž, GERM, Mateja, GOLOB, Aleksandra, GABERŠČIK, Alenka, PRAVST, Igor, KUŠAR, Anita, VOMBERGAR, Blanka, ŠKRABANJA, Vida, KOCJAN AČKO, Darja, LUTHAR, Zlata. New insights into structures and composition of plan food materials. V: Book of abstracts and posters, the 12th International Scientific Conference [on] Biotechnology and Quality of Raw Materials and Foodstuffs, Nitra, Slovakia, May 16-18, 2017. Nitra: Slovak University of Agriculture. 2017, str. [1]. [COBISS.SI-ID 8744057] . Poročilo o rezultatih raziskovanja vsebnosti metaboloitov v zrnju ajde.
  • GOLOB, Aleksandra, GADŽO, Drena, STIBILJ, Vekoslava, DJIKIĆ, Mirha, GAVRIĆ, Teofil, KREFT, Ivan, GERM, Mateja. Sulphur interferes with selenium accumulation in Tartary buckwheat plants. Plant physiology and biochemistry, ISSN 0981-9428. [Print ed.], 2016, vol.108, str. 32-36, doi: 10.1016/j.plaphy.2016.07.001. [COBISS.SI-ID 3937359], [JCRSNIPWoS do 13. 1. 2019: št. citatov (TC): 5, čistih citatov (CI): 5, IF=2,7. Ugotovljena in prvič objavljena je interference žvepla s selenom v rastlinah tatarske ajde. Od objave je članek dosegel že 5 čistih citatov. kategorija: 1A1 (Z, A'.).
  • LUKŠIČ, Lea, ÁRVAY, Július, VOLLMANNOVÁ, Alena, TÓTH, Tomáš, ŠKRABANJA, Vida, TRČEK, Janja, GERM, Mateja, KREFT, Ivan. Hydrothermal treatment of Tartary buckwheat grain hinders the transformation of rutin to quercetin. Journal of cereal science, ISSN 0733-5210, 2016, vol. 72, str. 131-134, doi: 10.1016/j.jcs.2016.10.009. [COBISS.SI-ID 4088911], [JCRSNIPWoS do 27. 8. 2018: št. citatov (TC): 1, čistih citatov (CI): 1 (Že dosežen citat, brez avtocitatov). Preprečevanje transformacije rutina v kvercetin pri tatarski ajdi s temperature pri predelavi.
  • DZIEDZIC, Krzysztof, GÓRECKA, Danuta, SZWENGIEL, Artur, OLEJNIK, Anna, RYCHLIK, Joanna, KREFT, Ivan, DROŻDŻYŃSKA, Agnieszka, WALKOWIAK, Jarosław. The cytotoxic effect of artificially digested buckwheat products on HT-29 colon cancer cells. Journal of cereal science, ISSN 0733-5210, 2018, vol. 83, str. 68-73, doi: 10.1016/j.jcs.2018.07.020. [COBISS.SI-ID 9013881], [JCRSNIPWoS do 10. 2. 2019: št. citatov (TC): 1, čistih citatov (CI): 1 (Že dosežen citat, brez avtocitatov), IF=2,3. Ugotovljeno je da izdelek iz ajde zavira razvoj rakastih celic debelega črevesa.
  • DZIEDZIC, Krzysztof, GÓRECKA, Danuta, SZWENGIEL, Artur, SULEWSKA, Hanna, KREFT, Ivan, GUJSKA, Elżbieta, WALKOWIAK, Jarosław. The content of dietary fibre and polyphenols in morphological parts of buckwheat (Fagopyrum tataricum). Plant foods for human nutrition, ISSN 0921-9668, 2018, vol. 73, iss. 1, str. 82-88, ilustr., doi: 10.1007/s11130-018-0659-0. [COBISS.SI-ID8938105], [JCRSNIPWoS do 10. 2. 2019: št. citatov (TC): 1, čistih citatov (CI): 1, (Že dosežen citat, brez avtocitatov). IF=2,4. Rastline tatarske ajde smo razdelili na socvetja, liste, stable in korenine. Z uporabo RP–UHPLC–ESI-MS equipment (reversed-phase ultra-high-performance liquid chromatography electrospray ionisation mass spectrometry) smo raziskali vsebnosti klorogene kisline, fagopirina, kempferola, procianidina B2, kvercetina in njegovega 3-D-galaktozida, rutina in viteksina, ki jih je bilo več v alkoholnem ekstraktu v primerjavi z vodnim.

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

 

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

 

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.