Uredba (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je bila vzpostavljena z namenom, da se odpravi uporabo neutemeljenih in potencialno zavajajočih trditev na živilih v Evropi ter da se s tem zagotovi ustrezno raven varstva potrošnikov. Zakonodaja razlikuje med prehranskimi trditvami, ki navajajo vsebnost določenih hranil v živilu (npr. vitaminov) ter zdravstvenimi trditvami, ki se navezujejo na učinek uživanja živila na zdravje. Pogoji za avtorizacijo zdravstvenih trditev so postavljeni zelo visoko, saj mora biti vpliv na zdravje dokazan z verodostojnimi močnimi znanstvenimi dokazi. Tudi sicer zakonodaja zdravstvene trditve obravnava precej strožje, kot prehranske trditve. V povezavi s tem je smotrno vprašanje, ali tudi potrošniki razlikujejo ti dve vrsti trditev. Prav to smo raziskovali v okviru Evropskega raziskovalnega projekta CLYMBOL, rezultati raziskave pa so bili pred nedavnim objavljeni v zelo ugledni mednarodni znanstveni reviji Nutrients.

Z uporabo postopka večkratnega razvrščanja je mednarodna skupina raziskovalcev pod vodstvom Univerze v Surreyju iz Velike Britanije raziskala, ali so potrošniki sposobni razlikovati med različnimi vrstami trditev, ki so opredeljene v zakonodaji. Študija je bila izvedena v petih državah EU, poleg Slovenije še v Veliki Britaniji, Nemčiji, Španiji in na Nizozemskem. Rezultati kažejo, da potrošniki zavestno ne razlikujejo med prehransko in zdravstveno trditvijo, kot to razlikuje zakonodaja. Identificirana so bila področja, kjer obstajajo potencialno največja tveganja za zavajanje potrošnikov. Ugotovili smo, da so potrošnikova predhodna prepričanja o hranilih in njihovih vplivih na zdravje bistvena za interpretacijo in razumevanje trditev. Ko je hranilo za potrošnika poznano in pomembno, obstaja verjetnost, da potrošnik nadgradi prehransko trditev v zdravstveno trditev enostavno zaradi svojega predhodnega znanja in prepričanja. To nakazuje, da bi morali zakonodajalci razmisliti o ukrepih, da bosta potrošnikovo znanje in prepričanje pravilna in da bodo tako potrošniki pravilno interpretirali trditve na živilih ter se ustrezno odzvali nanje. Prof. dr. Monique Raats (University of Surrey, Velika Britanija), vodja raziskave, je poudarila: »Označevanje živil z zdravstvenimi trditvami bi lahko pomagalo ljudem pri izbiri boljših živil, vendar smo ugotovili, da si potrošniki vedno ne razlagajo trditev tako kot smo predvidevali. Zaradi tega razloga je pomembno, da se v naprej upošteva tudi perspektivo potrošnika.«

Povezovanje v prehranskih trditvah omenjenih snovi z zdravjem smo opazili predvsem takrat, kadar so predmet trditve snovi, v povezavi s katerimi imajo potrošniki predhodna znanja. Prof. dr. Igor Pravst (Inštitut za nutricionistiko): »Tipičen takšen primer je npr. v živilu vsebovan vitamin C, zaradi katerega potrošniki živilo dojemajo kot bolj zdravo, tudi če na označbi ni navedene zdravstvene trditve. Tovrstnih sklepanj zakonodaja ne predvideva, predstavljajo pa možnost za zavajanje potrošnika, kadar ima o sestavinah živil potrošnik napačno predhodno znanje oz. predstave. Še poseben problem pri tem predstavlja svetovni splet, ki omogoča nekritično objavo zavajajočih informacij, s katerimi je mogoče vplivati na potrošnikovo dojemanje živil in njihovih sestavin ter njihovega vliva na zdravje, posledično pa tudi na potrošnjo le-teh.« V Sloveniji je bil prav z namenom zagotavljanja verodostojnih informacij na področju prehrane vzpostavljen Nacionalni portal www.prehrana.si, ki ga financira Ministrstvo za zdravje RS, vzdržujeta pa ga Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na portalu so med drugim objavljene tudi objektivne informacije o vplivu najrazličnejših hranil na zdravje človeka, zbrani pa so tudi prehranski nasveti za različne skupine prebivalstva.

Zgoraj omenjeno raziskavo so izvedli raziskovalci iz Slovenije (Inštitut za nutricionistiko in Biotehniška Fakulteta Univerza v Ljubljani) v sodelovanju z drugimi inštitucijami: iz Španije: Centro de Investigación y Tecnología Agroalimentaria de Aragón (CITA), Nemčije: Universität des Saarlandes in Velike Britanije: University of Oxford in University of Surrey.

Rezultati raziskave:

• Charo E. Hodgkins,. Bernadette Egan, Matthew Peacock, Naomi Klepacz, Krista Miklavec, Igor Pravst, Jure Pohar, Azucena Gracia, Andrea Groeppel-Klein, Mike Rayner in Monique M. Raats. 2019. Understanding How Consumers Categorise Health Related Claims on Foods: A Consumer-Derived Typology of Health-Related Claims. Nutrients 2019, 11(3), 539; https://doi.org/10.3390/nu11030539