Slovenija je po porabi čistega alkohola na prebivalca v samem svetovnem vrhu, smrtnost pa med najvišjimi v Evropi. Kot družba smo do alkohola preveč tolerantni. Pa se kdaj vprašamo, kako to vpliva na otroke, ki odraščajo v takšnem okolju? Kozarec piva »samo za pokušino«, penina na praznovanju, nazdravljanje pred otroki … Vse te majhne navade, ki jih pogosto sploh ne opazimo, ker so del naše kulture, lahko pustijo veliko globlji pečat, kot si je večina pripravljena priznati. In poleti, ko se več družimo, ko so pikniki bolj pogosti, je prav, da se zavedamo, da brezalkoholno pivo in radlerji niso izjema.
Program Veš, kaj piješ, ki ga financira Ministrstvo za zdravje RS, izvajajo Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije, Institutom Jožef Stefan in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Pomembnejša aktivnost programa je ozaveščanje prebivalcev glede sestave alkoholnih pijač ter tvegane in škodljive rabe alkohola, kar je eden izmed ukrepov alkoholne politike. Pomembno orodje za izvajanje aktivnosti programa je brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš.
Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko, je o aplikaciji povedala: »Uporabnik s kamero pametnega telefona fotografira črtno kodo predpakiranega živila oz. pijače (bodisi v trgovini bodisi doma), nato mu aplikacija prikaže podatke o izdelku. V primeru alkoholne pijače prikaže podatke o energijski vrednosti in vsebnosti alkohola. Podatki so prikazani na 100 ml ali na merico alkoholne pijače. Vir podatkov je obsežna podatkovna baza, ki vključuje informacije o sestavi več deset tisoč predpakiranih izdelkov, med njimi več kot 2700 alkoholnih pijač. K zbiranju podatkov lahko pomembno prispevajo tudi potrošniki. Če izdelka v bazi še ni, aplikacija namreč omogoča tudi dopolnitev baze s strani uporabnika. Aplikacija je izjemno dobro sprejeta pri uporabnikih – naložilo jo je že preko 75.000 uporabnikov, redno pa jo uporablja preko 35.000 ljudi.«
Na Inštitutu za nutricionistiko še poudarjajo, da so mobilne aplikacije tudi učinkovito orodje za ozaveščanje potrošnikov. V aplikaciji se zato uporabniku z namenom izpostavitve tveganj, povezanih s škodljivimi vplivi alkohola na zdravje, ob podatkih o sestavi alkoholne pijače, prikaže tudi posebna ikona, npr. »Alkohol lahko povzroči raka«. Prav tako je na voljo tudi povezava do presejalnega orodja za samooceno tveganega pitja alkoholnih pijač.
V okviru programa Veš, kaj piješ so na Zvezi potrošnikov Slovenije izvedli tržni pregled brezalkoholnih radlerjev.
Pregledali so 28 izdelkov s slovenskih trgovskih polic, poleg njihove sestave in označb so v laboratoriju preverili tudi, koliko alkohola vsebujejo.
To je pomembno zato, ker oznaka »brezalkoholno« na radlerju ali pivu še ne pomeni nujno, da ne vsebuje alkohola. Zaradi načina proizvodnje lahko namreč v takšnih izdelkih ostanejo manjše količine alkohola, zato je zlasti pri rednem pitju in pri občutljivejših skupinah potrebna previdnost.
Odlična novica je, da so se pregledani radlerji pri tem zelo dobro odrezali. Ob upoštevanju merilne negotovosti lahko namreč vse pregledane izdelke obravnavamo kot izdelke brez alkohola. Rezultati so precej boljši kot pri podobnem pregledu brezalkoholnih piv pred nekaj leti, ko so v nekaterih izdelkih izmerili več alkohola, pri enem pa je vsebnost celo presegla zakonsko dovoljeno mejo za takšen izdelek.
Dr. Matjaž Pirc, Zveza potrošnikov Slovenije: »Odsotnost alkohola še ne pomeni, da so brezalkoholni radlerji primerni za redno pitje. Pregledani izdelki so namreč v povprečju vsebovali skoraj šest gramov sladkorja na 100 mililitrov. To pomeni, da s pollitrsko pločevinko v povprečju zaužijemo okrog sedem čajnih žličk sladkorja in s tem že presežemo strožjo priporočeno dnevno mejo za vnos prostih sladkorjev, ki znaša 25 g, zgornji meji 50 g pa se precej približamo.«
»Problematičen je tudi način, kako so ti izdelki predstavljeni. Ker ne vsebujejo alkohola, marsikdo dobi vtis, da so primerni tudi za otroke in mladostnike. Toda brezalkoholni radlerji po okusu, embalaži in načinu pitja pogosto posnemajo pivo. Če jih otroci pijejo kot običajne osvežilne pijače, se lahko pri njih sčasoma oblikuje bolj pozitiven oziroma manj kritičen odnos do pitja alkohola.
K normalizaciji pitja lahko dodatno prispevajo tudi sporočila na embalaži. Na pregledanih izdelkih so denimo zasledili slogan »Kdor ne skače, ni Slovenc« in napis »Be(er) Cool«, kar lahko ustvarja vtis, da je izbira takšnih pijač družbeno sprejemljiva in zaželena. Številni izdelki se hkrati oglašujejo kot izotonične pijače ali poudarjajo vsebnost vitaminov in mineralov, kar lahko zasenčni dejstvo, da gre v osnovi še vedno za sladko gazirano pijačo. Tudi večina rekreativcev izotoničnih pijač praviloma ne potrebuje.
Skratka, brezalkoholni radlerji kljub odsotnosti alkohola niso primerna izbira za otroke in mladostnike. Odrasli pa naj jih pijejo le občasno in kot zamenjavo za alkoholne pijače, ne pa kot dodatek k njim.
Nacionalni inštitut za javno zdravje – podatki o porabi alkohola v Sloveniji
Večina, 74 odstotkov, polnoletnih prebivalcev Slovenije je v zadnjem letu pila alkoholne pijače, 44 odstotkov jih je alkohol pilo na način, s katerim so tvegali škodo ali pa je bila ta že prisotna. Registrirana poraba čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let in več, je 10,4 l (2024), kar nas uvršča nad povprečje evropske regije. To pomeni, da je prebivalec Slovenije, star 15 let in več, v enem letu v povprečju spil 82 l piva, 42 l vina in 4 l žganja. Varne alkoholne pijače ni! Vino in pivo nista varnejši alkoholni pijači kot žganje. Učinek alkohola na naše telo ni odvisen od vrste alkoholne pijače, ampak od količine čistega alkohola, ki ga zaužijemo. Več gramov čistega alkohola zaužijemo, večja je verjetnost škodljivih posledic.
Dr. Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje: »Pitje brezalkoholnega piva, ki lahko vsebuje do 0,5 % vol. alkohola, je sicer v primerjavi s pitjem piva z večjo vsebnostjo alkohola manj tvegana izbira, saj oseba pri isti popiti količini pijače v telo vnese manj čistega alkohola, kar posledično pomeni manjše tveganje za škodo. Z vidika varovanja zdravja, še zlasti povezave z nekaterimi raki, pa nobena količina alkohola ni varna. S pitjem brezalkoholnega piva se otroci in mladostniki lahko navajajo na okus piva, pri nekaterih ranljivih osebah, denimo tistih, ki so bile zasvojene in trenutno abstinirajo, pa poveča željo po pitju alkoholnih pijač. Menimo, da brezalkoholna piva niso zdrava alternativa in dolgoročno ne pripomorejo k oblikovanju kritičnega odnosa do pitja alkohola in opijanja. Pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, se popolnoma odsvetuje tudi parom, ki načrtujejo nosečnost, nosečnicam in materam, ki dojijo, saj ne poznamo količine alkohola, ki bi bila varna za plod oziroma dojenčka.«
