Trendi v ponudbi hrane in odnosu do potrošnikov

fox

 

 

 

 

 

 

 

Prilagodljivost ponudbe 

Sodoben aktiven in mobilen življenjski slog (npr. obedovanje zdoma, službena potovanja, prepletanje delavnika in gospodinjskega dela), se kaže v spremenjenih navadah potrošnikov pri nakupovanju. Ljudje optimizirajo nakupovanje na način, da večino nakupov opravijo v čim krajšem času, v obliki večjih nakupov (npr. nakupovanje v velikem nakupovalnem centru, velika razpoložljivost nakupovalnih priložnosti/poti ali lokalna mreža ponudnikov), ali na drugi strani nakup prek spleta, ki vključuje tudi dostavo. Prilagajanje novemu potrošniškemu pristopu se kaže v povečanemu številu maloprodajnih trgovin s širokim naborom blaga, njihov prilagodljiv delovni čas in povečana ponudba novih prodajnih kanalov (npr. mobilna ponudba, ki omogoča s takojšnji nakup brez prostorskih ali časovnih omejitev ter trgovine, ki so sicer stacionarne, vendar omogočajo tudi spletno nakupovanje).

 

Prilagajanje izdelkov potrošnikom 

Paradigma množičnega prilagajanja potrošnikom se je pojavila konec osemdesetih let, ko se je povečalo povpraševanje po raznolikih izdelkih. Gre za razvoj v smeri od množične proizvodnje malodane enakih ali zelo podobnih izdelkov k raznolikim izdelkom in prilagoditvi potrošnikovim zahtevam. Odziv na potrošnikove zahteve vključuje tudi razvoj storitev in dostavo izdelkov v čim krajšem času. Gonilo takšnega razvoja je raznolikost življenjskih slogov, razpetih med tradicijo in modernostjo, v tesni povezavi s sistemi vrednot ter razvoj »hibridnih« kultur, npr. spreminjajoče se družinsko življenje in način življenja, pa tudi pojavnosti razmišljanja v smeri “naredi sam”.

 

Usmerjeno oglaševanje izdelkov in storitev 

Ponudba izdelkov je vse bolj prilagojena različnim profilom potrošnikov. S potrošniškega vidika mora biti nakupovanje enostavno, pregledno in trajnostno usmerjeno. V bodoče bodo izdelki, ki ne bodo ustrezali načelom trajnosti, izločeni, pospeševala pa se bo proizvodnja tistih, ki so trajnostni. Prav tako bo tudi embalaža individualizirana in narejena po meri, kar bo lahko predstavljalo težave v logistiki. Izboljšano bo zagotavljanje sledljivosti izdelkov. Digitalizacija družbe bo omogočala individualizirano trženje, proizvajalcem in prodajalcem bo tako ponujena priložnost, da oglaševanje prilagodijo posameznemu potrošniku in tako potrošnike naslavljajo neposredno in učinkoviteje.

 

Živilski izdelki in svežnji storitev 

Podjetja bodo v bodoče za zagotavljanje konkurenčne prednosti čedalje bolj združevala dobrine, storitve, tehnologijo in finance v svežnje. V zadnjih letih je hiter tehnološki razvoj, vezan na dostavo blaga in storitev potrošnikom, v precejšnji meri izpodrinil tradicionalne distribucijske metode, npr. Google (Google Express). V virtualne mreže storitev se povezuje raznolike izdelke, npr. hladilnike, omare in druge izdelke in nakupovanje se spreminja v popolnoma avtomatiziran proces, ki ne zahteva človekovega posredovanja. Naročanje hrane poteka glede na preference in zdravstvene potrebe članov gospodinjstva, naročanje zalog živil lahko že poteka avtomatizirano, ko se zaloge v gospodinjstvu zmanjšajo. Vloga potrošnika je tako čedalje bolj pasivna, različni sistemi in naprave proaktivno izvajajo aktivnosti namesto uporabnikov.

 

Povečana tržna moč prodajalcev na drobno 

Med najbogatejšimi podjetji na svetu so Walmart, Fast Retailing, IKEA, H&M, Tesco, Carrefour ter verigi diskontnih trgovin Aldi in Lidl. Razmerje moči se je premaknilo od proizvajalcev široke potrošnje, kot sta npr. Unilever in Nestlé, k prodajalcem na drobno. Prodaja na drobno je v Nemčiji močno lokalizirana, zato le manjše število poslovnih subjektov obvladuje distribucijo, npr. v obliki nakupovanja iz avtomobila, dostavnih storitev in prevzemnih distribucijskih točk. Dostavne storitve se razvijajo v sodelovanju s prodajalci na drobno, zaradi česar ohranjajo pomembno vlogo. S svojo funkcijo posrednika med proizvodnjo in porabo ima maloprodaja znaten vpliv na oblikovanje cen, kakovost, preference, sortiment in pogoje proizvodnje.

 

Spreminjanje zakonodaje na področju prodaje na drobno 

Na stičišču proizvodnje in porabe se maloprodajni ponudniki srečujejo z obsežno zakonodajo in drugimi zavezujočimi ureditvami področja. Na dobavne verige vplivajo trgovinski sporazumi, kot so TTIP, CETA in Mercosur ter druge globalne spremembe, kot na primer Brexit. Paket ukrepov Evropske unije o recikliranju prvič zajema tudi obravnavo izdelkov po končani uporabi. V zakonodajno ureditev, ki pokriva ravnanje z embalažo, je vključenih že več sprememb, med katerimi ena obravnava na tudi spletno trgovanje. Natančno je regulirano tudi področje embaliranje sveže hrane za potrebe dostavnih služb. V dokumentu Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) »The Food Information Ordinance« je veliko pozornosti posvečene ukrepom za promocijo zdravja, na primer davku na sladkor, označevanju živil s prehranskim semaforjem ali označevanju živil na druge načine.

 

Digitalizacija prodaje 

V prihodnosti se bosta na prodajnih mestih prepletala virtualni in realni svet z avtomatizacijo, mreženjem in upravljanjem dobavne verige, okolji multimedijskega nakupovanja za individualiziran pristop do posamezne stranke ter virtualnimi policami, ki bodo omogočale primerjavo med cenami. Spletno trgovanje se hitro širi tudi zaradi t.i. “amazonizacije”, predvsem v nekaterih segmentih. Pri kombinaciji spletnega in ne-spletnega nakupovanja je proces nakupovanja lahko večstopenjski (npr. izbor s pomočjo pametnega telefona v trgovini, sledi dostava izdelkov v trgovino) ali v obliki avtomatiziranega spletnega nakupovanja. Zaradi digitalizacije postajata zaščita in varnost podatkov vse bolj pomembni, zaradi česar imajo na drugi strani podatki o kupcih veliko vrednost.

 

Diverzifikacija poslovnih modelov in trženja 

Trgovina na drobno v stacionarni oz. klasični obliki se zanaša na svojo prednost z omogočanjem čustvene nakupovalne izkušnje, hkrati pa se poslužuje tudi strategij viralnega trženja ali t.i. »pop up« trgovine z akcijskimi ponudbami. »Pop up« ponudbe oz. akcijskih ponudb se občasno poslužujejo tudi spletne trgovine. Prodajalci na drobno se pri naslavljanju strank čedalje pogosteje poslužujejo različnih kanalov, kot so prodajno mesto samo, spletne strani in različne družbene medijske platforme (večkanalno trženje). Prodajno mesto naslavlja različne čute, s čemer vpliva na dojemanje, vrednotenje in vedenje stranke (multisenzorično trženje). Internet odpira nove možnosti kot so sistemi avtomatiziranih blagajn, avtomatiziran prenos informacij o izdelkih in naročanje od doma.

 

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in pametne pogodbe 

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in pametne pogodbe podjetjem omogočajo avtomatizirano in decentralizirano upravljanje svojega poslovanja. Omenjena tehnologija predstavlja decentralizirano zbirko podatkov, ki beleži transakcije in jih shranjuje v zaporedje podatkovnih blokov (npr. bitcoin), pri čemer lastnik podatkov ni ustanova, temveč omrežje. Transakcije preverja in potrjuje omrežje samo, kar zahteva šifriranje oz. digitalno podpisovanje. Pametna pogodba je samoizvršujoča pogodba, s katero je določen sporazum med kupcem in prodajalcem, ki je zapisan z računalniško kodo. Za širšo uporabo tehnologije veriženja podatkovnih blokov in pametnih pogodb, bo tehnologijo posodobiti, skladno z Uredbo o varovanju podatkov in pri uporabnikih pridobiti zaupanje.

 

Preglednost dobavne verige 

Številni potrošniki zahtevajo zagotavljanje večje preglednosti in nadzora nad dobavnimi verigami, saj so te pogosto kompleksne in nejasne, predvsem zaradi povečane specializacije ter delitve dela. Poreklo izdelka ima pri odločanju potrošnika za nakup vedno večjo vlogo. Incidenti, kot je bila zrušitev tekstilne tovarne v Bangladešu leta 2013 ali prehranske prevare (namerno napačno označene sestavine živil), običajno za krajši čas razburijo javnost, lahko pa privedejo do dolgoročne izgube zaupanja potrošnikov. Nekatera podjetja zato svoje dobavne verige reorganizirajo v skladu z novimi etičnimi standardi. Skupni standardi več podjetij in njihovo sodelovanje (npr. mehanizem za ugotavljanje izvora hrane, ki je razvilo nemško podjetje GS1) obetajo, da bodo na takšen način dosegli večjo stroškovno učinkovitost.

 

Prepletanje trga živilskih, farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov 

Vse pogosteje potrošniki ne pričakujejo zgolj “okusne“ in “zdrave“ hrane, temveč da le-ta tudi podpira zdravje in prispeva k lepoti. Meje med posameznimi panogami in izdelki kot so živila, farmacevtski izdelki in kozmetika, postajajo vse bolj zabrisane. Drogerije in supermarketi tekmujejo za pozornost potrošnikov, ki kupujejo zdravo hrano. Navedeno posredno vpliva tudi na kmetijstvo, ki zagotavlja vhodne surovine, tako z vidika usmerjenosti kot obsega pridelave. Ker potrošniki pričakujejo zanesljive informacije o vplivu izdelkov na zdravje, je tovrstno označevanje in oglaševanje živil zakonodajno predpisano.

 

Varnost hrane 

Dostop do varne hrane je temeljna zahteva pri skrbi za zdravje posameznika. Zagotavljanje varne hrane v močno globaliziranem svetu predstavlja za vladne organe, poslovne organizacije in posameznike čedalje težje in pogosto podcenjene izzive. Tveganja v zvezi z oporečno hrano so velika, vendar jih je težko ovrednotiti. Vzporedno z naraščanjem svetovnega prebivalstva, narašča tudi povpraševanje in zahteve po večjem izboru živil, kar ima za posledico daljšo in kompleksnejšo prehransko verigo. Potrebno je se osredotočiti in okrepiti prizadevanja za zagotavljanje varne hrane, kar v praksi pomeni zagotavljanje kakovostnih podatkov in metod, s katerimi bomo lahko ocenili vpliv bolezni, ki se prenašajo s hrano na zdravje in usmerjali ustrezne odzive ter preventivne ukrepe.

 

Transparentnost označevanja živil 

Certifikati s katerim so označeni izdelki pomagajo potrošnikom pri sprejemanju informiranih odločitev. Številni izdelki, ki so bili zasnovani kot okoljsko odgovorni in so bili na tržišču med prvimi, na primer električni avtomobili in recikliran papir, niso dosegli osnovnih pričakovanj potrošnikov. Zaradi slabih izkušenj in razočaranj nad prvimi ekološkimi izdelki je danes težko pri potrošnikih pridobiti zaupanje v zelene izdelke, da le ti delujejo tako dobro kot tisti, katere naj bi nadomestili, ali da upravičujejo višjo ceno. Raziskave kažejo, da potrošniki pri iskanju mnenj in nasvetov o izdelkih najbolj zaupajo izkušnjam drugih potrošnikov, manj pa zaupajo blagovnim znamkam.

 

3D tisk hrane 

Številni profesionalni kuharji trenutno raziskujejo uporabo 3D tiskanja za prehranske namene. Na eni strani obstajajo prizadevanja, da bi 3D natisnjena živila zaživela v splošni rabi, vendar se trenutno kaže aktualni potencial v gastronomiji, predvsem pri eksperimentiranju z novimi okusi in teksturami ter za uporabo pri posameznikih, ki imajo težave s prehranjevanjem.

 

Predstavljeni trendi agroživilskega sektorja na temo Ponudba in potrošniki so del nabora več trendov, ki so zbrani v publikaciji »50 trends influencing Europe's food sector by 2035«. Več o publikaciji in preostalih tematskih sklopih lahko preberete tukaj.

ec

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.