Fermentirana živila so v zadnjem času velik trend na svetovni živilski sceni. Vsebujejo žive mikroorganizme, ki lahko ugodno vplivajo na prebavo in črevesno združbo mikroorganizmov. To je všeč tudi potrošnikom, ki se v želji po bolj zdravem načinu prehranjevanja vse pogosteje odločajo za uživanje tovrstnih živil.
Razen ugodnih učinkov na prebavo in črevesje na splošno, fermentacija živil lahko poveča tudi vsebnost določenih mikrohranil, na primer folata, riboflavina in vitamina B12, ki je sicer produkt bakterijske fermentacije, rastlinska živila pa ga ne vsebujejo. V Evropi se fermentacje kot tehnološkega postopka poslužujemo že stoletja. Tradicionalno se je začelo zelenjavo kisati oziroma fermentirati jeseni, končni produkt pa je bil za uživanje na voljo nekje čez tri mesece. Fermentacija je sicer počasen in dolgotrajen proces, vse več pa je proizvajalcev, ki bi radi zadeve pospešili na primer z dodajanjem različnih bakterijskih sevov z namenom čim hitrejšega nastanka želenega produkta. Na ta način so izdelki na voljo lahko tudi že v štirih tednih, vendar kakovost takšnih izdelkov pogosto ni primerljiva z izdelki, ki so bili fermentirani dlje časa na ustrezen način. Če izdelki niso dovolj in ustrezno fermentirani, lahko to povzroči težave z napenjanjem in druge neprijetne učinke, kar je še posebej neugodno za ljudi, ki imajo že sicer težave s prebavo in tovrstne izdelke uživajo z namenom izboljšanja stanja. S tega vidika bi morali proizvajalci ustrezno postopati pri proizvodnji tovrstnih živil, da bi bila ustrezna tako s tehnološkega vidika kot tudi z vidika prijaznosti do potrošnika.
