Pojasnila glede označevanja soli

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo razlagalni dokument, v katerem pojasnjuje pravila glede označevanja soli. 

1. Kako se označi predpakirana sol?

Pri označevanju soli je potrebno upoštevati vso relevantno živilsko zakonodajo, ki se nahaja v nadaljevanju.

Drugi odstavek 18. člen Uredbe EU št. 1169/2011 določa:
Sestavine se označijo z značilnim imenom, in sicer, kjer je primerno, v skladu s pravili iz člena 17.

Čl.17. v prvi točki določa:
Ime živila je njegovo predpisano prodajno ime. Če prodajno ime ni predpisano, je ime živila njegovo običajno ime, če pa običajnega imena ni ali se ne uporablja, se navede opisno ime živila.

2. Kaj je predpisano prodajno ime?

Predpisano je v 8. členu Pravilnika o kakovosti jedilne soli (Uradni list RS, št. 46/18):

Jedilna sol je lahko v prometu samo kot predpakirana sol ter mora biti označena kot »jedilna sol«:

a) glede na izvor z označbo »morska«, »evaporirana«, »kamena«, »solni cvet«, »nerafinirana morska« ali »iz naravne slanice«;
b) glede na velikost kristalov z označbo »fina« ali »groba«;
c) kot »jodirana«, če je bil soli dodan jod v skladu s predpisom, ki ureja jodiranje soli;
d) kot »nejodirana«, če soli ni bil dodan jod zaradi tehnoloških razlogov v skladu s predpisom, ki ureja jodiranje soli;

Torej je predpakirana sol v prometu obvezno označena kot »jedilna jodirana ali jedilna nejodirana sol«, sledijo obvezno dodatne označitve kot:
- »morska« ali
- »evaporirana« ali
- »kamena« ali
- »solni cvet« ali
- »nerafinirana morska« ali
- »iz naravne slanice«.
Dodana mora biti obvezno še oznaka »fina« ali »groba«.

Vrstni red zaporedja posameznih podkategorij ni obvezen kot je zapisano v predpisu.

Poleg pravilnika o kakovosti soli je potrebno upoštevati tudi Pravilnik o jodiranju jedilne soli (Uradni list RS, 47/18). 4. člen določa:
(1) Jedilna sol se jodira s 25 mg kalijevega jodida na 1kg soli, tako da v 1 kg soli ni manj kot 20 mg in ne več kot 30 mg kalijevega jodida, ali z 32 mg kalijevega jodata na 1 kg soli, tako da v 1 kg soli ni manj kot 26 mg in ne več kot 39 mg kalijevega jodata.
(2) Obveznost jodiranja iz prejšnjega odstavka velja tudi za jedilno sol, ki se uporablja za proizvodnjo živil, razen v primerih, ko to iz tehnoloških razlogov ni dopustno oziroma smiselno.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena nerafinirane morske jedilne soli z zaščitenim geografskim poimenovanjem in solnega cveta ni treba jodirati.
Dodatne zahteve pri označevanju jodirane soli izhajajo iz 5.čl. navedenega pravilnika in ki se nanašajo na shranjevanje »Hraniti v suhem in temnem prostoru. Po odprtju hraniti dobro zatesnjeno, zaščiteno pred neposredno svetlobo in vlago«.
Dodatne zahteve pri označevanju nejodirane soli izhajajo iz 6.čl. navedenega pravilnika: embalaža nejodirane jedilne soli, razen soli iz tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika, mora imeti v istem vidnem polju, kot je ime izdelka, poleg označbe iz predpisa, ki ureja kakovost jedilne soli, tudi navedbo »Soli ni dodan jod, ki je nujno potreben za delovanje ščitnice«
Primeri poimenovanja izdelka:
I. jedilna sol, nerafinirana morska, groba, jodirana
Hraniti v suhem in temnem prostoru. Po odprtju hraniti dobro zatesnjeno, zaščiteno pred neposredno svetlobo in vlago

II. nejodirana morska jedilna sol, groba
Soli ni dodan jod, ki je nujno potreben za delovanje ščitnice

 

3. Ali je pri predpakirani soli, kateri je dodan jod, obvezna navedba hranilne vrednosti?

Skladno s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1925/2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom je obvezna označba hranilne vrednosti proizvodov, katerim so bili dodani vitamini in minerali.

V primeru, ko se soli doda jod, izjema glede označevanja hranilne vrednosti, ki jo določa priloga V Uredbe EU št. 1169/2011 o izvzetju po označbi hranilne tabele na živilu, ne velja.

Razlagalni dokument Komisije pravi, da Uredba (ES) št. 1925/2006 ne ureja obveznega dodajanja soli, - velja za prostovoljno dodajanje vitaminov in mineralov. Posebne določbe o označevanju količine dodanega joda pa so lahko opredeljene v nacionalni zakonodaji. 

V Sloveniji mora biti predpakirana sol, ki ji je dodan jod, označena skladno z:
- EU št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom,
- Pravilnikom o kakovosti jedilne soli (Uradni list RS, št. 46/18 in 14/20),
- Pravilnikom o jodiranju jedilne soli (Uradni list RS, 47/18).

Upoštevajoč zgoraj navedeno, mora predpakirana jedilna sol, ki ji je dodan jod, upoštevajoč člen 22. Uredbe EU št. 1169/2011 vsebovati med sestavinami podatek o količini dodanega joda, kot je na primer:
a) morska sol, kalijev jodid (za jodiranje 20-30 mg/kg), sredstvo proti sprijemanju; pri tem označba hranilne tabele ni obvezna.
b) morska sol, kalijev jodat (za jodiranje 26-39 mg/kg), sredstvo proti sprijemanju; pri tem označba hranilne tabele ni obvezna.

 

4. Na kakšen način se na seznamu sestavin predpakiranega živila, ki je bilo proizvedeno v RS ali drugi državi članici, pravilno navede vsebnost soli, ki ni bila jodirana?

Ker je Uredba 1169/2011 harmoniziran predpis v državah članicah, se mora skladno z določbami 17.(točka 3) in 18. člena te uredbe označevati tudi sestavina sol na način kot je predpisana v državi članici.
NŽD v Sloveniji mora od dobavitelja pridobiti podatke o značilnostih soli ter jo v živilu označiti skladno s predpisanim poimenovanjem za sol v Sloveniji.

Označbe vezane na podatke za uporabljeno sol v živilih na trgu v Republiki Sloveniji, so enake za živila proizvedena v Sloveniji in živila proizvedena v drugih državah članicah.

V skladu s 5.odstavkom 8.člena pravilnika o kakovosti jedilne soli se
- nejodirana sol kot sestavina v predpakiranih izdelkih lahko označi kot »nejodirana sol« ali »sol«.«
- jodirana sol se kot sestavina v predpakiranih izdelkih označi kot »jodirana sol«

 

5. Kako se označi sol kot sestavina v predpakiranih izdelkih?

Za označevanje soli kot sestavino v predpakiranih izdelkih moramo upoštevati določbe iz dela E Priloge VII Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304 z dne 22.11.2011, str. 18) na zadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (,UL L 327 z dne 11.12.2015, str. 1–22).

Zato „jodirana sol“, kadar se uporablja v živilih, spada v opredelitev pojma „sestavljena sestavina“ iz člena 2(2)(h) Uredbe (EU) št. 1169/2011, v skladu s katero „sestavljena sestavina˝ pomeni sestavino, ki je sama proizvod več kot ene sestavine“. V skladu s točko 1 dela E Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1169/2011 se sestavljena sestavina lahko vključi na seznam sestavin pod svojim lastnim imenom, če je to z zakonom določeno ali je običajno, in sicer glede na njeno skupno maso, in če takoj sledi seznam njenih sestavin.

Točka 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1925/2006 določa snovi, ki so dovoljene za jodiranje soli. Jodiranje soli je opredeljeno tudi v Pravilniku o jodiranju jedilne soli (Uradni list RS, št. 47/18).

Točka 2 dela E Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1169/2011 pa določa, da kadar je sestava sestavljene sestavine opredeljena v veljavnih določbah Unije in če sestavljena sestavina predstavlja manj kot 2% končnega proizvoda, seznam za sestavljene sestavine ni obvezen. Ker je sestava jodirane soli opredeljena tako v EU zakonodaji kot v nacionalni zakonodaji velja, da za predpakirane izdelke, ki vsebujejo manj kot 2 % soli ni potrebno navajati sestavo jodirane soli.

Jodirana sol se kot sestavina v predpakiranih izdelkih navede kot »jodirana sol« ali »jod. sol« nakar sledi seznam njenih sestavin (npr.: sol, kalijev jodid, sredstvo proti sprijemanju). V izdelkih, ki vsebujejo manj kot 2% jodirane soli se lahko sestavo soli izpusti in se navede samo »jodirana sol«. Nejodirana sol se lahko označi kot »sol«.

V primeru bolj kompleksnega živila (npr. testenine z nadevom, štruklji), ko je proizvajalec dal v samo živilo manj kot 2% jodirane soli, vendar je iz prehranske tabele razvidno, da je celotna vsebnost jodirane soli v izdelku večja od 2%, kar je lahko posledica, da je bila soljena uporabljena sestavina (npr. skuta) je potrebno navesti sestavine jodirane soli (npr. jodirana sol (sol, kalijev jodid). Točka 2 dela E Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1169/2011 namreč med drugim določa, da ni potrebno navesti sestavin sestavljene sestavine, če sestavljena sestavina predstavlja manj kot 2% končnega proizvoda. V primeru, ko pa je bila v sestavina soljena samo s soljo in je proizvajalec dosolil z jodirano soljo, ki jo je bilo manj kot 2 % sestave jodirane soli ni potrebno navesti. Sestavine se označi npr »sol ali jod.sol«.

  

6. Skrajni roki za uveljavitev pravilnikov

Zahteva pravilnika o kakovosti soli je, da se morajo izdelki proizvajati in označevati v skladu z določbami tega pravilnika najpozneje v dveh letih od uveljavitve tega pravilnika, to je do 21.7.2020. Ne glede na navedeno so lahko izdelki, proizvedeni in označeni pred rokom predpisanim v Pravilniku o kakovosti soli (Uradni list RS, št. 70/03, 31/04 in 45/08 – ZKme-1), v prometu do porabe zalog.

 

Povzeto po objavi na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.