Inštitut za nutricionistiko je v ugledni reviji Frontiers in nutrition objavil rezultate raziskave Nutri-D, v kateri je preučeval dejavnike, povezane s pomanjkanjem vitamina D pri odraslih prebivalcih Slovenije. Raziskavo so izvajali več let in vključili 292 odraslih, ki niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Vsakemu udeležencu so tekom zime in poletja določali preskrbljenost z vitaminom D, hkrati pa so opazovali vrsto osebnih parametrov in dejavnikov življenjskega sloga. V obdobju zime so opazili visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D, ob čemer je bilo značilno višje tveganje za pomanjkanje pri osebah s prekomerno telesno maso in pri tistih z zelo svetlo in na sonce občutljivo kožo. Poleti je bila prevalenca pomanjkanja nižja, zato so opredeljevali dejavnike tveganja za neoptimalno preskrbljenost. Ugotovili so, da poleg indeksa telesne mase in prirojene barve kože na preskrbljenost z vitaminom D vplivajo tudi različni drugi dejavniki, predvsem majhno izpostavljanje soncu, dosledna zaščita kože z oblačili (dolgi rokavi) in nizek prehranski vnos vitamina D. Preskrbljenost je bila boljša pri osebah, ki so bile tekom poletja v povprečju dlje izpostavljene soncu. Rezultati projekta so pokazali, da je odmerek dodajanja vitamina D v nekaterih primerih potrebno prilagoditi individualnim potrebam posameznika. Ustrezen dnevni prehranski vnos vitamina D v obdobju zime za zdrave odrasle je 15-25 µg, medtem ko osebe s povečano telesno maso oz. debelostjo običajno potrebujejo enkrat večji odmerek. Prebivalci lahko svoj prehranski vnos vitamina D in potrebe po tem vitaminu ocenijo z uporabo brezplačnega spletnega kalkulatorja , dostopnega na nacionalnem portalu prehrana.si. Projekt Nutri-D sta sofinancirala Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost.
Predhodne raziskave so pokazale visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D v Sloveniji. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »V raziskavi Nutrihealth smo ugotovili, da ima pozimi pomanjkanje vitamina D skoraj 80% odraslih, približno 40% pa jih ima celo hudo pomanjkanje. Razlog za to je v nizkem vnosu vitamina D s hrano, ki pozimi predstavlja praktično edini vir tega vitamina. Ugotovili smo, da je povprečni dnevni vnos pri prebivalcih Slovenije nižji od 3 µg, kar je bistveno manj od priporočenega.«
Na osnovi omenjenega javno-zdravstvenega problema se je leta 2021 začel izvajati raziskovalni projekt Nutri-D, katerega cilj je bil tudi ugotoviti najpomembnejše dejavnike, povezane s pomanjkanjem vitamina D med odraslimi prebivalci Slovenije. Projekt je izvajal Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, VIST - Fakulteto za aplikativne vede in UKC Ljubljana, financirala pa sta ga Ministrstvo za zdravje in Javne agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost. Novembra 2023 so bili v ugledni reviji Frontiers in nutrition objavljeni rezultati najobsežnejše raziskave projekta, v katero je bilo vključenih 292 odraslih, ki niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in VIST, vodja projekta Nutri-D: »Cilj raziskave Nutri-D je bil preučiti dejavnike, povezane s pomanjkanjem vitamina D pri odraslih prebivalcih Slovenije. Vsakemu udeležencu smo v času zime in poletja določili preskrbljenost z vitaminom D, hkrati pa smo opazovali vrsto osebnih parametrov in življenjski slog preiskovancev. Pozimi smo opazili visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D, ob čemer je bilo značilno višje tveganje za pomanjkanje ugotovljeno pri osebah z zelo svetlo in na sonce občutljivo kožo ter pri osebah s prekomerno telesno maso. Udeleženci z debelostjo so imeli kar približno osemkrat višje tveganje za pomanjkanje vitamina D, kot tisti z normalno telesno maso. Poleti je bila prevalenca pomanjkanja nizka, zato smo opredeljevali dejavnike tveganja za neoptimalno preskrbljenost z vitaminom D. Ugotovili smo, da je poleti, poleg indeksa telesne mase in prirojene barve kože ter njene občutljivosti na sonce, preskrbljenost povezana tudi z dejavniki, ki vplivajo na biosintezo vitamina D v koži. Večje tveganje za slabšo poletno preskrbljenost z vitaminom D smo ugotovili ob majhnem izpostavljanju soncu, dosledni zaščiti kože z oblačili in pri nizkem prehranskem vnosu vitamina D. Nismo pa opazili statistično značilne povezave med neoptimalno preskrbljenostjo z vitaminom D in uporabo kozmetičnih sredstev za zaščito pred soncem.«
Tudi predhodni rezultati projekta so že pokazali, da je odmerek dodajanja vitamina D smotrno prilagoditi potrebam posameznika. Ustrezen dnevni vnos vitamina D v obdobju zime za zdrave odrasle je 15-25 µg, osebe s povečano telesno maso oz. debelostjo pa običajno potrebujejo približno enkrat večji odmerek. Prebivalci lahko svoj prehranski vnos vitamina D in potrebe po tem vitaminu ocenijo z uporabo brezplačnega spletnega kalkulatorja, dostopnega na nacionalnem portalu prehrana.si. Maša Hribar, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za kratek spletni vprašalnik, v katerega posameznik vpiše podatke o starosti, telesni masi, višini ter o pogostosti uživanja živil, ki prestavljajo pomemben vir vitamina D, nakar se v hipu in povsem avtomatsko izračuna ocenjen prehranski vnos in priporočen dnevni vnos vitamina D. Orodje je brezplačno dostopno na nacionalnem portalu prehrana.si, deluje pa anonimno in brez vnašanja osebnih podatkov.«
Kako deluje spletno orodje?
Spletna aplikacija za oceno prehranskega vnosa vitamina D je dostopna na naslovu https://app.nutris.org/vitaminD. Aplikacija je brezplačna in v celoti v slovenskem jeziku. Gre za avtomatiziran anonimen vprašalnik o pogostosti uživanja izbranih skupin živil, ki omogoča takojšno oceno prehranskega vnosa vitamina D s hrano in dopolnili. Aplikacija na osnovi podatkov uporabnika oceni tudi potrebe po vitaminu D in ga avtomatizirano informira z interpretacijo rezultatov. Maša Hribar, Inštitut za nutricionistiko: »Aplikacija omogoča tudi grafični prikaz relativnih prispevkov različnih virov k prehranskemu vnosu vitamina D, s čimer so uporabniki informirani o njihovih najbolj pomembnih virih tega vitamina. Grafičen prikaz je interaktiven in omogoča, da iz prikaza lahko izvzamete prehranska dopolnila in druge vire vitamina D. Rezultate ocene vnosa vitamina D si lahko opcijsko natisnete ali pošljete na svoj e-naslov, ki pa ga ne shranjujemo.«
Slika: Zaslonske slike spletne aplikacije za oceno prehranskega vnosa vitamina D (vir: Inštitut za nutricionistiko: https://app.nutris.org/vitaminD)
Dodatne informacije:
Maša Hribar, Inštitut za nutricionistiko
E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.; Tel. 0590 68873
Povezava do zadnje znanstvene objave z rezultati raziskave Nutri-D:
• Hribar M, Pravst I, Pogačnik T, Žmitek K. Results of longitudinal Nutri-D study: factors influencing winter and summer vitamin D status in a Caucasian population Front. Nutr., 2023, doi: https://doi.org/10.3389/fnut.2023.1253341
Povezave do dodatnih znanstvenih objav:
• Hribar in sod. Validation of the food frequency questionnaire for the assessment of dietary vitamin D intake. Front. Nutr. 2022. 9:950874. URL: https://doi.org/10.3389/fnut.2022.950874
• Hribar in sod. Nutrihealth Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients 2020, 12(6), 1838; https://www.mdpi.com/2072-6643/12/6/1838
• Žmitek in sod. Socio-demographic and knowledge-related determinants of vitamin D supplementation in the context of the COVID-19 pandemic: assessment fan educational intervention. Front. Nutr., 2021, https://doi.org/10.3389/fnut.2021.648450
• Hribar in sod. Vitamin D Intake in Slovenian Adolescents, Adults, and the Elderly Population. Nutrients 2021, 13(10), 3528; https://doi.org/10.3390/nu13103528
• Hribar in sod. A systematic review of vitamin D status and dietary intake in various Slovenian populations. Slovenian journal of public health. 2022, 61 (1): 55-72. https://doi.org/10.2478/sjph-2022-0009
• Žmitek in sod. An approach to investigate content-related quality of nutraceuticals used by Slovenian consumers. Foods. 2021, 10(4), https://doi.org/10.3390/foods10040845
