Uredba (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je bila sprejeta leta 2006 z namenom zagotavljanja učinkovitega delovanja notranjega trga in visoke ravni varstva potrošnikov. Uredba določa okvir za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil. Zagotavlja, da so vse trditve o živilih, ki se tržijo znotraj EU, jasne, natančne in temeljijo na znanstvenih dokazih. Uredba je med drugim predvidela vzpostavitev kriterijev, ki bi omejevali rabo trditev pri živilih, posebej tistih, ki so s prehranskega vidika manj ugodna, predvsem zaradi višje vsebnosti nasičenih maščob, soli ali sladkorjev. Rok za uveljavitev profilov je milil že pred več kot desetimi leti, vendar to področje še vedno ni urejeno. Evropska komisija je pred kratkim objavila poročilo REFIT evalvacije omenjene uredbe glede vzpostavitve profilov živil pri označevanju s trditvami. Program REFIT sodi v okvir prizadevanj Evropske komisije za zagotavljanje učinkovitega pravnega urejanja. Med drugim so njegov cilj enostavnejši in razumljivejši predpisi EU. Uradno REFIT poročilo Uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih predstavlja izhodišče za vzpostavitev profilov pri označevanju živil s trditvami v prihodnosti.
Ob izdaji Uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je bilo predvideno, da Evropska komisija do 19. januarja 2009 določi profile živil oz. mejne vrednosti hranil za nasičene maščobe, sladkorje in sol, ki jih je zaradi javnozdravstvenih problemov v prehrani potrebno omejevati. Namen vzpostavitve profilov živil je izogniti se situaciji, ko bi atraktivne prehranske ali zdravstvene trditve prekrile slabšo hranilno sestavo živila, saj pri tem lahko prišlo do zavajanja potrošnikov. Komisija je leta 2009 že poskušala vzpostaviti profile, vendar je naletela na neodobravanje nekaterih deležnikov in se zato leta 2015 odločila za t.i. REFIT evalvacijo zakonodajne ureditve. Namen evalvacije je bil med drugim ugotoviti, ali je vzpostavitev profilov v resnici potrebna in ali je sprejemljiva za ključne deležnike.
Profiliranje živil je metoda, ki se uporablja za vrednotenje hranilne sestave živil. S pomočjo profiliranja živil lahko objektivno ocenimo, ali gre z vidika hranilne sestave živila in njegovih sestavin za živilo z bolj ali manj ugodno hranilno sestavo. Obstajajo različni modeli za profiliranje živil, ki se med seboj razlikujejo po tem, na kakšen način vrednotijo sestavo živila in katere parametre pri tem upoštevajo. Modeli za profiliranje imajo običajno bodisi določene meje za posamezna hranila, bodisi živila točkujejo z dodeljevanjem pozitivnih ali negativnih točk, glede na njihovo hranilno sestavo. Pri tem se ugodno točkujejo v prehrani bolj zaželene sestavine (npr. prehranska vlaknina, zelenjava in sadje), obratno pa velja za hranila, ki jih želimo v prehrani omejevati (npr. nasičene maščobe, sladkorji in natrij oz. sol).
Ključne znanstvene podatke za REFIT evalvacijo so prispevale raziskovalne organizacije. Raziskovalci smo za namen evalvacije posredovali podatke o obsegu rabe trditev na živilih, hranilni sestavi takšnih živil in potrošniškem vedenju in razumevanju tovrstnih označb. Na Inštitutu za nutricionistiko smo v okviru različnih raziskovalnih projektov zbrali vrsto podatkov, ki so pokazali na potrebo po vzpostavitvi profilov živil, in so bili tudi uporabljeni tekom postopka evalvacije REFIT. V okviru s strani ARRS financiranega raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje smo med drugim primerjali prehranski profil preko 6.000 živil, ki so se tržila v Sloveniji. Živila so bila ovrednotena na različne načine, med drugim tudi z uporabo modela, ki se že uporablja za omejevanje uporabe zdravstvenih trditev v Avstraliji. Rezultati raziskave so pokazali, da ima približno tretjina živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami manj ugodno hranilno sestavo. Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, npr. pijače, sadni jogurti in žita za zajtrk. (več informacij)
Inštitut za nutricionistiko je dodatno izvedel še raziskavo, v kateri je preučeval različne sheme označevanja, ki izpostavljajo živila z ugodnejšo hranilno sestavo. Pri tem smo ovrednotili več obstoječih shem, vključno s simbolom varovalnega živila, kar bo podlaga za nadaljnje urejanje tega področja. Rezultate raziskave smo objavili v ugledni znanstven reviji Foods (več informacij).
Objavljeno poročilo REFIT evalvacije izpostavlja potrebo po omejevanju uporabe prehranskih trditev na živilih, ki vsebujejo višjo količino nasičenih maščob, sladkorjev ali soli. Rezultati evalvacije so pokazali, da so potrošniki tovrstnemu označevanju izpostavljeni v precejšnji meri, vzpostavitev profilov pa bi jim olajšala bolj zdrave izbire. Ob obstoječi ureditvi morajo biti potrošniki namreč zelo pozorni na podatke o hranilni vrednosti, ki na označbah običajno niso zelo izpostavljeni – večinoma končajo na zadnji strani označbe z majhno pisavo, obenem pa potrošnikom predstavlja izziv tudi interpretacija teh podatkov. Uporaba profiliranja za vrednotenje hranilne sestave živil je bila prepoznana kot koristno orodje, ki omogoča izboljšanje prehrane in javno-zdravstvenih ukrepov, katerih namen je omejevanje širjenja kroničnih nenalezljivih bolezni. Ker so v preteklih letih različne države in živilski sektor že oblikovale pobude in vzpostavile aktivnosti za preoblikovanje živil ter pri tem uporabljale profiliranje, zlasti za pri razvoju shem označevanja hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže, je pričakovati stališče, da so deležniki danes zakonodajni ureditvi tega področja bistveno bolj naklonjeni, kot leta 2009, ko je bil zavrnjen s strani Evropske komisije pripravljen predlog vzpostavitve profilov živil.
Kot pomoč potrošnikom pri zagotavljanju koristnih informacij o živilih in prehrani, na Inštitutu za nutricionistiko v sodelovanju z NIJZ urejamo nacionalni portal www.prehrana.si, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, primer dobre prakse je tudi brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, ki potrošnikom pomaga ovrednotiti hranilno sestavo živil in jih s tem usmerja k bolj zdravim izbiram. Aplikacija je zelo enostavna, saj lahko preko skeniranja oz. fotografiranja črtne kode živila s pametnim telefonom dostopate do podatkov o hranilni vrednosti živila, ovrednotenih v barvah prehranskega semaforja. Aplikacijo smo skupaj razvili Inštitut za nutricionistiko, Institut »Jožef Stefan« in Zveza potrošnikov Slovenije.«
Več informacij o REFIT evalvaciji in njenih rezultatih je na voljo na povezavi: https://ec.europa.eu/food/safety/labelling_nutrition/claims/refit_en
