Pred nekaj meseci so v Kolumbiji kot prvi na svetu uvedli davek na visoko predelana živila (ang. ultra-processed food). Zakon, ki je začel veljati 1. novembra lani, sprva nalaga 10% davek na določene kategorije živil in se bo do leta 2024 povečal na 15% ter do leta 2025 na 20%.
Kljub temu, da je zakon še vedno v začetni fazi, prvi podatki kažejo da že vpliva na prodajo visoko predelanih živil, saj se je prodaja le teh v koncu 2023 znižala za 5% v primerjavi z letom 2021.
Za klasifikacijo visoko predelanih živil se najpogosteje uporablja klasifikacija NOVA, za katero se je odločila tudi Kolumbija. Kljub temu ta ni obdavčila vseh visoko predelanih živil, ampak le tiste z manj ugodno hranilno sestavo. Obdavčena so tako visoko predelana živila, ki imajo >1 mg natrija na 1 kcal ali >300 mg natrija na 100 g ter živila kjer prosti sladkorji ali nasičene maščobe predstavljajo >10 % celotne energijske vrednosti.
Med izdelki, ki jih pokriva nova zakonodaja so mlečni izdelki z dodanim sladkorjem, predelani mesni izdelki, sladkarije, prigrizki, pekovski izdelki, žita za zajtrk, namazi, začimbe, omake ter konzervirano sadje in zelenjava z dodanimi bodisi maščobo, sladkorjem ali soljo.
Med izdelki, ki so izvzeti, pa so navadna voda, 100% sadni in zelenjavni sokovi, mlečne formule in kolumbijska tradicionalna hrana.
Situacija v Evropi
Čeprav v Evropi trenutno ni davkov na visoko predelana živila, so nanje gotovo pozorni tudi politični odločevalci. V svojih nacionalnih prehranskih smernicah jih izrecno omenjata Belgija in Francija, ki svetujeta njihovo omejeno uživanje. Druge države trenutno ostajajo zadržane zaradi nejasnosti definicije in pomanjkanja dokazov, vendar tematika visoko predelanih živil postaja vedno pomembnejša tematika tako strokovnih kot javnih razprav.
Vir:
