Nova študija Irske agencije za varnost hrane, v kateri so primerjali označeno in dejansko vsebnost cinka in selena v prehranskih dopolnilih, ugotavlja, da izdelki pogosto vsebujejo manj obravnavanih mineralov, kot je navedeno na označbi, nekateri pa celo presegajo dovoljena tolerance, ki so še dopustne pri označevanju.
Irska Agencija za varnost hrane (FSAI) je v okviru monitoringa prehranskih dopolnil nedavno izvedla študijo ocene varnosti prehranskih dopolnil, ki vsebujejo cink in selen.
Označena vsebnost hranil v prehranskih dopolnilih temelji na povprečni vsebnosti hranil, odstopanje med dejansko vsebnostjo v izdelku in označeno pa je sprejemljivo v opredeljenih tolerančnih mejah, kjer se upoštevajo dejavniki, kot je stabilnost hranil in drugi. Zato je Evropska komisija leta 2012 za namen uradnega nadzora objavila Smernice za dovoljena odstopanja pri označevanju hranil, ki preprečujejo, da bi odstopanja od označene vrednosti zavajale potrošnika. Pri mineralih je toleranca za prehranska dopolnila od +45% do -20% označene vrednosti.
Zagotavljanje dejanske vsebnosti hranil v prehranskih dopolnilih in ustrezno označevanje sta zelo pomembna, saj prekomeren vnos hranil lahko povzroči negativne zdravstvene učinke. Presežek cinka je povezan z motnjami prebavnega sistema, medtem ko lahko kronično uživanje prevelikih količin privede do anemije, nevtropenije in kostnih sprememb, je prekomeren vnos selena povezan s spremembami na nohtih, kožnimi lezijami in spremembami v perifernem živčevju.
V raziskavi FSAI je bila laboratorijsko analizirala vsebnost hranila v 12-ih prehranskih dopolnilih s cinkom in 10-ih s selenom. Analitsko določene vsebnosti so bile nato primerjane z označenimi vrednostmi in ocenjene v skladu z dovoljenimi odstopanji (tolerančnimi mejami) za označevanje hranil in dopustnimi zgornjimi mejami vnosa za posamezna hranila (ang. tolerable upper intake level). Ugotovili so, da je večina izdelkov cinka (86 %) in selena (78 %) vsebovala manj kot je bilo navedeno na označbi, medtem ko je manjši delež vzorcev cinka (9,5 %) in selena (17 %) nasprotno vseboval več hranila kot je bilo deklarirano. V enem vzorcu cinka in enem vzorcu selena razlike med označeno in dejansko vsebnostjo ni bilo. Večina analiziranih prehranskih dopolnil (89 %) se je po sestavi in označevanju skladala z zakonodajo opredeljenim tolerancam za označevanje hranil, med tem ko je en izdelek s cinkom presegel dovoljeno odstopanje +45 %, trije vzorci pa so bili pod spodnjo tolerančno mejo -20 %.
V raziskavo so vključili tudi oceno tveganja vnosa obeh mineralov, ob upoštevanju še dopustnih zgornjih meja, pri čemer se upošteva količina hranila v izdelku in njegov prehranski vnos (pri ljudeh z visokim vnosom). Ugotovili so, da bi z 41 % prehranskih dopolnil, ki vsebujejo cink, presegli dopustno zgornjo mejo vnosa v osmih skupinah prebivalstva, pri nekaterih celo za 86 %. Z nobenim prehranskim dopolnilom s selenom, v tem delu študije pa ne bi presegli dopustne zgornje meje vnosa za selen v nobeni od obravnavanih skupin prebivalstva.
Takšne študije poudarjajo pomembnost kontinuirnega spremljanja sestave prehranskih dopolnil, saj je to pristop, ki omogoča zagotavljanje varnosti prehranskih dopolnil, ki so na voljo na tržišču.
Vir:
