Motnje spanja naj bi občutilo kar 30 % odraslih in 20 - 30 % otrok. Nespečnost je definirana kot eden ali več simptomov, kot so tžave z uspavanjem, prebujanje ponoči, zgodnje zbujanje ter v nekaterih primerih slaba kakovost spanja.
Dolgotrajna nespečnost ima lahko precej negativnih posledic na zdravje, npr. večje tveganje za razvoj depresije in visokega krvnega pritiska, lahko pa tudi zmanjša kakovost življenja s povzročanjem utrujenosti, pomanjkanja energije, slabe volje in čustvene oslabelosti.
Nespečnost prispeva k večanju stroškov zdravstvene oskrbe in je zato postala javnozdravstveni problem. Število ljudi, ki poročajo o nespečnosti in težavah s spanjem narašča, mnogokrat pa k njenemu razvoju prispeva stres na delovnem mestu, usklajevanju službenega in družinskega življenja ter tudi prekomerna raba mobilnih naprav in računalnika. Eden pomembnejših stresnih hormonov, ki prispevajo k razvoju nespečnosti je kortizol. Kortizol se izloča v ciklih, vrh doseže zjutraj in se tekom dneva postopoma znižuje. Pri osebah, ki so pod stresom, je raven kortizola ves čas visoka in zato povzroča tudi motnje spanja.
Zahodni in Azijski potrošniki se vse pogosteje zatekajo k naravnim preparatom za lajšanje motenj spanja. Trg tradicionalnih izdelkov za lajšanje tovrstnih tegob je v letu 2018 dosegel 1.3 milijarde dolarjev, kar je 4 % več kot v letu 2017. Kar 51 % delež tržišča je v Evropi. Do leta 2022 je pričakovano, da bo trg vreden 1,5 milijarde dolarjev. Razvoj novih izdelkov se je od leta 2016 povečal za 47 %, kar uvršča izdelke za lajšanje nespečnosti v eno od najhitreje rastočih kategorij prehranskih dopolnil.
