V Ljubljani je 13. februarja 2013 v organizaciji Inštituta za nutricionistiko potekala četrta mednarodna konferenca o uporabi zdravstvenih trditev na živilih in prehranskih dopolnilih. Konferenca je potekala v zelo aktualnem času, t.j. v obdobju po uveljavitvi evropskega seznama dovoljenih zdravstvenih trditev in v času, ko nosilci živilske dejavnosti aktivno usklajujejo označbe izdelkov glede na novo uveljavljeno zakonodajo. Konferenca je bila organizirana ob podpori Evropske komisije, Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za zdravje. Udeležilo se jo je skoraj 150 udeležencev iz raziskovalnih institucij, ministrstev in gospodarstva iz Slovenije in tujine.
Med odobrenimi zdravstvenimi trditvami so predvsem takšne, ki se nanašajo na vitamine in minerale, saj za mnoge druge snovi ni bilo na razpolago dokazov na tako visokem nivoju, čeprav imajo lahko velik potencial. Takšen primer so npr. probiotiki, v katere je že usmerjenih več novih obsežnih raziskav, kar je nedvomno doprinos nove zakonodaje. Gospodarstvo je namreč spodbujeno k novim raziskavam, ki bodo omogočile razvoj živil s še bolj preverjeno učinkovitostjo. Največji problem predstavlja obdobje, ko industrija nekaterih zdravstvenih trditev še ni uspela dokazati na zahtevanem visokem nivoju, poleg tega so študije dolgotrajne ter velik finančni zalogaj.
Prav na dan konference so začele veljati tudi nove smernice o posebnih pogojih za zdravstvene trditve, ki uporabo zdravstvenih trditev na živilih še zaostrujejo. Nova pravila veljajo tudi za prehranska dopolnila in med drugim predpisujejo, da morajo vse splošne zdravstvene trditve v bližini spremljati konkretne odobrene zdravstvene trditve, s čimer se preprečuje morebitno zavajanje potrošnikov.
Z vidika varovanja javnega zdravja je bila na konferenci izražena skrb, da bi uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev na tistih živilih, ki imajo neugodno prehransko sestavo, lahko spodbujala ljudi k manj zdravemu prehranjevanju. V izogib tovrstnim tveganjem bi morali biti v skladu z Uredbo 1924/2006 že leta 2008 sprejeti t.i. prehranski profili, vendar se to do danes ni zgodilo in niti ni jasno, ali bodo tovrstne omejitve sploh kdaj sprejete. Dr. Wolfgang Gelbmann iz Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je poudaril, da je EFSA že v začetku leta 2008 pripravila strokovna izhodišča uveljavitve prehranskih profilov in jih predstavila Evropski komisiji. S strani EFSA je bilo ugotovljeno, da se je pri vzpostavljanju prehranskih profilov potrebno osredotočiti predvsem na sestavine živil, ki so ključne z vidika javnega zdravja. Kot snovi, ki bi jih bilo s prehranskimi profili še posebej primerno omejevati, so npr. natrij oz. sol ter nasičene maščobe in sladkor.
Fotogalerija konference Zdravstvene trditve 2013
Uvodni predavanji na konferenci sta imela Dr. Wolfgang Gelbmann iza EFSA (European Food Safety Authority) in Dr. Elizabeta Mičović iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. (foto: Darko Šemen)
Dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko je predstavil probleme s področja uporabe zdravstvenih trditev, ki se pojavljajo na tržišču, ter načine njihovega reševanja. (foto: Darko Šemen)
Formalne dele konference so popestrili ravno prav dolgi odmori, ki so za mnoge udeležence pomenili redko priložnost za druženje s kolegi iz drugih organizacij.
Pomembno vlogo so imeli udeleženci konference, ki so usmerjali razpravo na najbolj aktualna področja. (foto: Darko Šemen)
Med predavatelji je bil tudi Patrick Coppens (zgoraj levo) iz EAS Strategic Advice (Bruselj), ki je predstavil novosti na področju zdravstvenih trditev iz vidika nosilcev živilske dejavnosti. (foto: Darko Šemen)
