Področje uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih je v EU harmonizirano od sprejetja Uredbe EU 1924/2006 leta 2006. Takrat sprejeta zakonodaja je uvedla vrsto novosti, predvsem pa se je bistveno zaostrila pogoje za uporabo zdravstvenih trditev - tako na živilih, kot tudi na prehranskih dopolnilih. Zakonodaja je tudi bistveno vplivala na označevanje, oglaševanje in predstavljanje probiotikov, saj zanje ni bila avtorizirana nobena zdravstvena trditev. To je pomenilo, da v praksi proizvajalci niso več smeli uporabljati trditev, ki bi tovrstne bakterije povezovale z (možnimi) vplivi na zdravje. Medtem ko je naveden ukrep veljal v vseh državah članicah EU, so bili pristopi držav pri tolmačenju trditve "vsebuje probiotične bakterije" oz "probiotik" (brez navajanja ugodnega vpliva na zdravje) različni. Na osnovi pojasnil Evropske komisije se je v nekaterih državah takšna trditev interpretirala kot (nedovoljena) zdravstvena trditev, v nekaterih pa kot prehranska trditev, ki je bila dovoljena ob izpolnjevanju določenih pogojev (npr. navajanje konkretnega seva in količine bakterij oz. kolonijskih enot in doseganje dogovorjene minimalne količine živih bakterij). Slednji pristop je bil doslej v uporabi tudi v Sloveniji, zato so bili npr. jogurti in prehranska dopolnila še vedno lahko označeni z besedo "probiotik". Novembra 2018 je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) objavila pojasnilo, da že sama beseda "probiotik" predstavlja zdravstveno trditev. Na osnovi navedenega pojasnila je tudi v Sloveniji uporabe besede "probiotik" na živilih (vključno s prehranskimi dopolnili) ni mogoča.
Evropska Uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih št. 1924/2006 je v letu 2006 postavila skupni okvir za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev v Evropski skupnosti (ES). Implementacija omenjene zakonodaje je vključevala zahteven proces seznanjanja in izobraževanja različnih zainteresiranih strani, vključno z oblikovalci politik in nadzornimi organi v državah članicah ES, Evropske agencije za varno hrano (EFSA) in še posebej za živilsko industrijo. Medtem ko so zakonodajni predpisi zagotovili pravno osnovo za uporabo trditev na živilih, je bil postopek odobritve novih zdravstvenih trditev prepoznan kot sorazmerno zapleten. Zelo zapletena je bila tudi implementacija zakonodaje, kar potrjuje dejstvo, da nekateri deli zakonodaje sploh niso implementirani. Takšno je npr. področje uporabe zdravstvenih trditev za rastline in rastlinske dele, pa tudi do omejevanja uporabe zdravstvenih trditev na živilih z manj ugodno hranilno sestavo še ni prišlo. Opazili smo tudi razlike med državami v povezavi z interpretacijo nekaterih splošnih trditev, npr. probiotik, zaradi česar so bile tovrstne trditve v nekaterih državah mogoče, v drugih pa ne.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) nam je 13. decemba 2018 poslala obvestilo, da je objavila pojasnila glede uporabe izraza "probiotik"izraza "probiotik". V dokumentu je pojasnjeno, da zaradi pomena izraza probiotik, le-ta predstavlja zdravstveno trditev. Zdravstvena trditev je tudi navedba »vsebuje probiotik« ali podobna navedba, ki napeljuje, da izdelek vsebuje snov, ki lahko ugodno vpliva na zdravje. Nadalje je pojasnjeno, da mora biti tovrstna trditev pred uporabo na živlih odobrena po postopku, kot ga predpisuje Uredba EC 1924/2006. Ker takšne odobritve doslej še ni bilo, odločitve na živilih ni mogoče uporabljati.
Dodatne informacije:
