Prvotna domovina pomaranč je Kitajska, od koder so pred stoletji bile prenesene tudi v Evropo. V tistem času so bile tako redke, da so celo pomenile razkošno darilo pri obdarovanju. Imajo kar nekaj vitamina C, pa tudi precej drugih koristnih snovi.

Poznanih je več sort pomaranč

Meso pomaranč je lahko oranžne, rumene ali rdeče barve, pa tudi okus je različen: nekatere so bolj sladke, druge bolj kisle, tretje grenke.

Delimo jih v dve skupini: grenke in sladke. Medtem ko sladke pomaranče lahko uživamo surove, grenkih ne moremo uživati surovih, temveč se predelujejo v marmelade, želeje in džeme.

Po obiranju ne zorijo več, pri sobni temperaturi jih lahko hranimo do dva tedna. Ne smemo pa jih hraniti oziroma skladiščiti pri temperaturah pod 2 C, ker bodo postale grenke.

Pri pomarančah je zanimivo, da barva lupine ni povezana z zrelostjo sadeža – na primer pomaranče iz Brazilije so pogoste od zunaj zelene barve, čeprav so popolnoma zrele.

Rdeče pomaranče freedigitalphotos.net

V zadnjem času postajajo priljubljene sladke, rdeče pomaranče. Rdeča barva je v glavnem posledica antocianinov (uvrščamo jih med flavonoide). Nekatere raziskave so pokazale, da sok iz rdečih pomaranč vsebuje precej antocianinov, ki naj bi imeli pomembno vlogo pri obrambi pred oksidacijskimi poškodbami organizma, kakor tudi pri zaščiti pred srčno-žilnimi obolenji in nekaterimi oblikami raka. Vplivali pa naj bi tudi na izboljšanje ostrine vida in zniževanje vrednosti inzulina v krvi.

Koristi uživanja pomaranč

Precej časa so bile pomaranče, kakor tudi večina ostalih citrusov, pojmovane le kot dober vir vitamina C. Danes vemo, da so pomaranče tudi dober vir kalija in folatov (folati so pomembni za celično obnavljanje in rast), ostalih flavonoidov, ki spodbujajo razstrupljanje, varujejo pred poškodbami zaradi prostih radikalov in ščitijo pred rakavimi obolenji. Po pomarančah bi pogosto morali poseči kadilci, ljudje, ki uživajo večje količine alkohola, otroci, starostniki in ljudje, ki okrevajo po operacijah, zlomih, opeklinah. So pa tudi dober vir vlaknin, zato jih surove lahko dodajamo k različnim solatam.

Hranilna vrednost 100 g svežih pomaranč

Zelena solata s pomarančo

Na zmernem ognju na suho prepražimo sezamova semena in pinjole (namesto pinjol lahko vzamemo orehova jedrca).

V skledo naložimo sezonsko zeleno solato, prej popražene pinjole in sezamova semena, na kolobarje narezano rdečo čebulo in pomarančne krhlje.

Za solatni preliv zmešamo olivno olje, balzamični kis, malce rjavega sladkorja, po želji tudi gorčico, origano in poper.

Preden postrežemo, obložimo s koščki mozzarelle.

Piščanec v pomarančno-sojini omaki

Na malo maščobe na hitro popečemo na kocke narezano belo piščančje ali puranje meso. V posodi zmešamo vodo, rjavi sladkor, dve ali tri žlice pomarančnega soka, dve ali tri žlice temne sojine omake, kis, malo česna, približno eno žlico pomarančnih lupinic (uporabimo lupinice iz ekološko pridelanih pomaranč), ostro papriko ali čili ali na koške narezane pekoče feferone. Po želji dodamo še malo mešanice ostrih azijskih začimb. Ko so sestavine za omako dobro premešane, jih dodamo k popečenim koščkom mesa in pustimo na ognju še dve do tri minute. Če želimo bolj gosto omako, med kuhanjem po malem dodajamo prej zmešan koruzni škrob in vodo (dodajamo toliko, da dobimo omako želene gostote). Omako polijemo po polnozrnatem rižu in jed okrasimo z na koške narezano zeleno čebulo ali porom ter krhlji pomaranč.

Viri:

Asgary S., Keshvari M. 2013. Effects of Citrus sinensis juice on blood pressure. ARYA Atherosclerosis, 9(1), 98-101.

Grosso G, Galvano F, Mistretta A, Marventano S, Nolfo F, Calabrese G, Buscemi S, Drago F, Veronesi U, Scuderi A. 2013. Red orange: experimental models and epidemiological evidence of its benefits on human health. Oxidative Medicine and Cellular Longevity, 2013.

Whiteman K., Mayhew M. 1998. Enciklopedija sadja. Ljubljana, Slovenska knjiga, 80-83.

http://www.fao.org

http://www.foodcomp.dk

Pripravila: mag. Neva Malek, univ. dipl. inž.