Ohrovt sodi med nizkokalorična živila, vseeno pa ima bogato vsebnost hranilnih snovi, med katerimi velja poudariti vitamine C, A in K ter kalij, magnezij, mangan in glukozinate. Poleg tega ima antioksidativno, protivnetno in antikancerogeno delovanje ter znižuje holesterol.

Splošno o ohrovtu

Ohrovt, tako kot zelje, brokoli in brstični ohrovt, sodi v skupino kapusnic. Pri ohrovtu je glava, za razliko od drugih vrst zelja, bolj razrahljana, listi pa so bolj ali manj rebrasti in nakodrani ter temnejše barve. Aroma je bolj omiljena. Kapusnice, še posebej ohrovt, so odporne na nizke temperature, zato jih lahko dobimo na tržišču skozi celo leto. Sezonsko obdobje rasti pa je od sredine zime do začetka pomladi, kadar ima ohrovt slajši okus.

Antioksidativni, protivnetni in antikancerogeni učinki ohrovta

Čeprav ohrovt sodi med nizkokalorična živila, ima bogato hranilno sestavo. Tako v njem v večjih količinah najdemo minerale kot so kalij, magnezij, mangan, nekaj manj pa je železa in kalcija. Od vitaminov je pomembno omeniti vitamine K, C in A, folat ter vitamin B6. Vitamin C in A sta močna antioksidanta. Ohrovt vsebuje tudi številne flavonoide vključno s kampferolom in kvercentinom, ki imata dokazano antioksidativno delovanje. Skupaj z vitamini C in A so zaslužni za visok antioksidativni potencial ohrovta.

Poleg antioksidativnega učinka, ima večina flavonoidov tudi protivnetno delovanje. K temu v večji meri prispevajo tudi omega-3 maščobne kisline. Glede na vsebnost omega-3 maščobnih kislin, ohrovta ne moremo označiti kot dober vir le-teh. V primerjavi z drugimi podobnimi živili pa so v njem prisotne v nekoliko večjih količinah. Predvsem sta zastopani linolenska in alfalinolenska kislina. V primeru, da v telesu ni zadostnih količin antioksidantov in protivnetnih snovi, se poruši ravnovesje ter pride do oksidativnega stresa in kroničnega vnetja, ki pa sta faktorja za nastanek rakavih obolenj. Vitamina C, A ter flavonoidi pa pomagajo pri ohranjanju tega ravnovesja. Pomembno vlogo imajo tudi glukozinati, ki prispevajo k antikancerogenemu učinku ter ščitijo telo pred rakom dojk, prostate, jajčnikov ter črevesja.

Znižanje skupnega holesterola

Ohrovt pozitivno deluje na znižanje skupnega holesterola v krvi ter tako ščiti srčno žilni sistem pred obolenji. V splošnem uporabljajo jetra holesterol tudi za izgradnjo žolčnih kislin, ki sodelujejo v prebavi in presnovi maščob. Žolčne kisline se skladiščijo v žolčniku, iz katerega se po zaužitju maščobnega obroka te sproščajo v tanko črevo, kjer pomagajo pri razgradnji maščob in absorpciji skozi črevesno sluznico v kri. Prehranske vlaknine ohrovta se vežejo na žolčne kisline v tankemu črevesju nato pa se z blatom izločijo iz telesa. Na ta način se iz telesa izloči tudi holesterol. Ker morajo biti v telesu vsi procesi v ravnovesju, je potrebno izločene žolčne kisline nadomestiti. V jetrih se nove žolčne kisline sintetizirajo iz že obstoječih telesnih zalog holesterola zato prihaja do zmanjšanja skupnega holesterola v telesu.

Sinigrin in izotiocianati v ohrovtu

Posebna značilnost ohrovta je snov sinigrin. Sinigrin je glukozinat iz katerega v telesu nastanejo pomembne spojine izotiocianati, ki imajo vlogo pri regulaciji procesov detoksikacije telesa. Poleg tega izotiocianati v želodcu preprečujejo rast bakterije Helicobacter pylori in njene škodljive učinke na želodčno steno. Imajo pa tudi antikancerogeno delovanje.

Shranjevanje in kulinarična priprava ohrovta

Pomembna je izbira ohrovta s čvrstimi listi in stebli, enakomerne barve brez luknjic in rjavih ali rumenih lis. Priporočljiva je takojšnja poraba, ker se ob daljšem shranjevanju razvije grenak okus. Shranjujte suh in ne že opran ohrovt, saj voda spodbuja kvarjenje živil. Shranjevanje v plastični vrečki s čim manj zraka bo ohrovt ohranilo dlje časa svežega. Nakup že sesekljanega ohrovta pa ni najboljša izbira, ker po rezanju pride do izgub hranilnih snovi predvsem vitamina C.

Za doseganje prej omenjenih koristnih učinkov je pomembna pravilna priprava ohrovta. Najboljši učinek za ohranjanje hranilnih snovi v ohrovtu dosežemo s kratkotrajnim, petminutnim dušenjem. Takšni pogoji omogočijo pretvorbo glukozinatov v izotiocianate z delovanjem naravno prisotnih encimov.

Hranilna vrednost 100 g ohrovta

Recepti z ohrovtom

Ohrovt pri kuhanju lahko pripravimo na različne načine. Surovega lahko uporabimo za solate, s kuhanjem pa lahko pripravimo juhe in enolončnice. Kot priloga se lepo poda s paradižnikom in gobami. Začimbe ki dopolnjujejo aromo ohrovta so: paprika, curry ali kumina.

Solata z ohrovtom

Ohrovt sesekljamo na manjše trake. Surov korenček naribamo in zmešamo skupaj z ohrovtom. Dodamo koščke feta sira in polijemo z olivnim oljem. Začinimo s kisom ter začimbami po želji. Solato lahko popestrimo z različnimi semeni (laneno, sončnično) ali s sezamom.

Sarme z ohrovtom

Izberemo večji ohrovt, zunanje liste ločimo od glave ter kuhamo 15 minut. Grah ter čičeriko operemo in kuhamo do mehkega (priporočljivo je namakanje čičerike v vodi 12 ur pred kuhanjem). V tem času sesekljamo por na kolobarje in ga prepražimo na olivnem olju. Kuhan grah in čičeriko dodamo k poru ter vmešamo malo sveže smetane, ali pa dodamo kuhan riž, da se sestavine povežejo skupaj v čvrsto maso. Pripravljeno maso zavijemo v kuhane liste ohrovta in postrežemo.

Viri:

Gonçalves ÁL, Lemos M, Niero R, de Andrade SF, Maistro EL. 2012. Evaluation of the genotoxic and antigenotoxic potential of Brassica oleracea L. var. acephala D.C. in different cells of mice.J Ethnopharmacol., 143(2):740-5

http://www.whfoods.com

http://ndb.nal.usda.gov

Slike:  http://www.freedigitalphotos.net

Pripravila: dipl. inž. živ. in preh., Tea Lišnić