Bolezni srca in ožilja so med vodilnimi v svetu, zato je pomembno, da jih z ustreznim življenjskim slogom skušamo preprečiti. Rdeča pesa  zaradi visoke vsebnosti hranilnih snovi, posebej antioksidativnih pigmentov betalainov, pomaga ohranjati vitalnost srca in ožilja.

Zgodovina uporabe rdeče pese

Rdeča pesa (Beta vulgaris) se je v preteklosti uporabljala v zdravilne namene. V Starem Rimu so jo uporabljali za zdravljenje vročine in zaprtja, Hipokrat ter njegovi nasledniki pa kot obloge za rane. Ob koncu srednjega veka se je začela uporabljati tudi za zdravljenje drugih bolezni, predvsem pa za zdravljenje prebavnih motenj ter krvnih bolezni.
 

"Rdeča pesa je dobra za kri"

Že dolgo se med generacijami širi mnenje, da je rdeča pesa dobra za kri, kar je tudi znanstveno potrjeno. Rdeča pesa vsebuje visoke koncentracije železa, kalija in folne kisline, znane kot vitamin B9. Železo je pomembno za nastanek rdečih krvnih celic, ki oskrbujejo telo s kisikom. Kalij pomaga pri reguliranju krvnega pritiska in utripa, folna kislina pa pri preprečevanju slabokrvnosti.

Vsebnost pomembnejših hranil

Rdeča pesa s samo 35-45 kilokalorij na 100 gramov živila sodi v skupino nizkokaloričnih živil zato se pogosto priporoča pri shujševalnih dietah. Za razliko od ostalih vrst zelenjave ima višjo vsebnost ogljikovih hidratov ter najvišjo vsebnost sladkorja. Zato tudi ni nenavadno, da so iz nje razvili sorto sladkorne pese iz katere se danes proizvaja sladkor. Rdeča pesa sodi v skupino živil s srednje visokim glikemičnim indeksom, kar pomeni, da po njenem zaužitju nivo sladkorja v krvi dokaj hitro naraste. Zato uživanje rdeče pese ni priporočljivo za sladkorne bolnike.
Rdeča pesa je bogata tudi z vitaminom C, niacinom in folno kislino ter z minerali kot so fosfor, magnezij, kalij, železo. Vsebuje tudi pigmente betalaine, ki so odgovorni za rdečo barvo ter so močni antioksidanti. Zaradi tega rdeča pesa sodi med deset vrst zelenjave z največjim antioksidativnim učinkom.
 

Hranilna vrednost rdeče pese (na 100g)
iStockphoto

Vpliv na organizem

Folna kislina ugodno vpliva na tvorbo rdečih krvnih celic, obnovo krvi ter odpravljanje slabokrvnosti. Znižuje raven hemocisteina, ki je povezan s tveganjem bolezni srca in ožilja. Pomembna je tudi za pravilen razvoj hrbtenjače zarodkov v prvih treh mesecih nosečnosti.
Med barvili betalaini je zanimiv betain, ki ima podobno delovanje kot ginseng ter živila z vsebnostjo kofeina. Izboljšujejo splošno počutje, delujejo sproščujoče na organizem ter izboljšujejo razpoloženje. Danes se rdeča pesa uporablja tudi kot blago odvajalo, saj zaradi visoke vsebnosti topnih vlaknin pomaga pri odpravljanju zaprtja. Prehranske vlaknine rdeče pese pozitivno vplivajo na zdravje prebavnega trakta ter na kardiovaskularni sistem. Take učinke lahko pripišemo vsebnosti pektinskih polisaharidov, ki prispevajo k skupni količini prehranskih vlaknin. Rdeča pesa spodbuja delovanje jeter ter posledično tudi izločanje toksinov in odpadnih snovi iz organizma. Antioksidativna učinkovitost ter biološka razpoložljivosti antioksidantov v rdeči pesi sta enakovredna tistima v brusnici in granatnem jabolku.
 

Uživanje soka zaradi večje dostopnosti hranilnih snovi

Sok rdeče pese vsebuje še več hranilnih snovi po stiskanju, saj se osvobodijo hranilne snovi iz celic in so tako telesu bolj dostopne ter se lažje absorbirajo skozi črevesno sluznico. Vsebuje visoko koncentracijo biološko razpoložljivih antioksidantov, mineralov ter vitaminov. Vsebuje tudi karotenoide in askorbinsko kislino, ki dodatno prispevajo k antioksidativnemu učinku. Sok prav tako krepi imunski sistem s stimuliranjem limfnega sistema.

Že manjše količine učinkujejo pozitivno

Priporočilo glede uživanja sadja in zelenjave je uživanje vsaj petih porcij na dan. Bolj specifično priporočilo nekaterih nutricionistov je dnevno uživanje petih porcij sadja in zelenjave različnih barv, to je iz skupin rdeče (paprika), zelene (špinača) in rumenkasto rjave barve (korenje). Za doseganje polnega zdravilnega učinka je zadostno uživanje rdeče pese vsaj dvakrat na teden. Že uživanje majhnih količin ima močan učinek zaradi visoke koncentracije hranil.

Priprava kuhane rdeče pese

Priporočljivo je uživanje sveže surove rdeče pese, ob njeni toplotni obdelavi pa moramo biti še posebej pozorni. Betalaini so občutljivi na temperaturo in se zato pri previsokih temperaturah razgradijo. Priporočljivo je kuhanje rdeče pese na pari pri nizkih temperaturah maksimalno petnajst minut. Za večje ohranjanje betalainov je potrebno rdečo peso kuhati skupaj z lupino.

Redno uživanje rdeče pese lahko povzroči blago obarvanje urina. Betalaini se večinoma absorbirajo v črevesju, določen del se pa lahko izloči v urin in blato. To je naravna reakcija v primeru pogostega uživanja rdeče pese in zato ne predstavlja tveganja za zdravje.

Solata z rdečo peso
Zeleno solato narežemo na koščke, nanjo pa naribamo svežo rdečo peso. Vse skupaj prelijemo z jogurtom kateremu smo pred tem dodali malo lanenega olja, ščepec drobnjaka ter kis po želji.

Rdeča pesa v pečici
Olupljeno rdečo peso narežemo na kolobarje, dodamo olivno olje in zavijemo v aluminijsko folijo. Vse skupaj pečemo v pečici 45 minut na 180° C. Pečeno rdečo peso začinimo s timijanom ter postrežemo s svežo skuto.

Viri:

Monteiro Cordeiro de Azeredo H., Pereira A. C., Rodrigues de Souza A. C., Gouveia S. T., Barbosa Mendes K. 2009. Study on efficiency of betacyanin extraction from red beetroots. 44; 12

Wootton-Beard P. C., Ryan L. 2011. A beetroot juice shot is a significant and convenient source of bioaccessible antioxidants. 3; 4

http://whfoods.org

Stephen Nottingham, Beetroot, 2004

Pripravila: dipl. ing. živ. in preh. Tea Lišnić