Regulacija krvnega sladkorja se začne že v ustih s pomočjo encima amilaze, ki ga vsebuje naša slina. Znanstveniki so ugotovili, da je razgradnja škroba po zaužitju živil, ki so bogati s škrobom tudi genetsko pogojena glede na to kako aktivna je amilaza.

Škrob in amilaza

Škrob uvrščamo v skupino sestavljenih ogljikovih hidratov (polisaharidov) kar pomeni, da ga sestavljajo povezane glukozne enote, delno v razvejanih (amilopektin) in delno v nerazvejanih verigah (amiloza). Škrob pridobivajo predvsem iz žit pa tudi gomoljev nekaterih rastlin in je pomembno hranilo v naši prehrani, saj ga vsebuje krompir, koruza, riž in druge žitarice. Amilaza je encim, ki sestavljene ogljikove hidrate razgrajuje do enostavnih sladkorjev, ki nato prehajajo v krvni obtok. Škrob torej razgrajuje do glukoze, vendar tam, kjer so enote glukoze povezane v nerazvejanih verigah, to je v amilozi.

Razgradnja škroba in vpliv na krvni sladkorfreedigitalphotos.net

Pri človeku se razgradnja škroba začne že v ustih, kjer deluje α-amilaza, ki jo vsebuje slina. V študijah so ugotovili, da ima aktivnost tega encima velik vpliv tudi na presnovni status organizma. Glede na to kako močna je aktivnost amilaze pri posamezniku se razlikuje tudi količina sproščenih enostavnih sladkorjev (glukoze) v kri. Posameznik z višjo aktivnostjo amilaze, ki je sicer tudi genetsko pogojena, se hitreje odziva na presnovo škroba in na ta način ima bolj konstanten nivo glukoze v krvi kot tisti z nižjo aktivnostjo tega encima.

Amilaza in glikemični indeks živil

Živila bogata z ogljikovimi hidrati imajo določen glikemični indeks, ki živila razvršča glede na to, kako zaužitje določenega živila vpliva na dvig krvnega sladkorja v primerjavi z referenčnim živilom (največkrat raztopina glukoze), ki ima indeks 100. Višji indeks živila, pomeni višji dvig sladkorja v krvi, vendar pa so ugotovili, da tudi, če sta posameznika zaužila živilo z enako visokim glikemičnim indeksom, je bil porast krvnega sladkorja nižji pri posamezniku z visoko aktivnostjo amilaze.

Raziskave

Povzeto v prispevku so ugotovljeni rezultati študije, v okviru katere so določili amilazno aktivnost v slini 48 odraslim osebam, ki so jih glede na analizirano aktivnost encima razdelili v dve skupini, tiste z visoko aktivnostjo amilaze in tiste z nizko aktivnostjo. Nato so osebe popile koruzni sirup in dve uri po zaužitju sirupa so jim analizirali vzorce krvi ter jim določili nivo glukoze v krvi in koncentracijo inzulina. Izkazalo se je torej, da so imele osebe z višjo aktivnostjo amilaze bolj konstantno raven glukoze v krvi in bolj enakomerno sproščanje inzulina.

Pomen regulacije krvnega sladkorja

Delovanje telesa je najboljše, če je nivo krvnega sladkorja relativno konstanten oziroma če ni večjih nihanj. V primeru, da krvni sladkor močno pade, se počutimo brez energije in smo lačni. Če pa se nivo sladkorja v krvi nenadoma poviša pa trebušna slinavka poveča izločanje hormona inzulina, ki znižuje količino krvnega sladkorja.

Odvečni sladkor se spreminja v trigliceride, ki se nato shranjujejo v maščobne celice, zaradi česar se tudi redimo. Zato bi morali biti ljudje s počasnejšo presnovo škrobnatih živil, ki je žal tudi genetsko pogojena, bolj previdni pri zaužiti količini takšnih živil. V prihodnosti bodo še več raziskav namenili za potrditev ugotovljenega na preučevanju razgradnje bolj kompleksnih škrobnatih živil kot sta kruh in testenine.

Vir:

Abigail L. Mandel and Paul A. S. Breslin. High Endogenous Salivary Amylase Activity Is Associated with Improved Glycemic Homeostasis following Starch Ingestion in Adults. The Journal of Nutrition, April 4, 2012

Pripravila: Saša Rot, univ. dipl. inž. živ. tehnol.