Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb vitaminKVitamin K ima ravno pravšnje ime- potreben je za kri in kosti. Ljudem ga le redko primanjkuje, saj ga proizvajajo bakterije v črevesju, pa tudi živila ga vsebujejo kar nekaj.
 



Funkcije vitamina K

Vitamin K je topen v maščobi. Poznamo ga pod različnimi imeni: filokinon ali vitamin K1 najdemo v rastlinah, menakinon ali vitamin K2 proizvajajo bakterije, menadion (tudi fitomenadion) oziroma vitamin K3 pa je sintetično proizveden in v naravi ne nastopa. Živalska tkiva (tudi človeško) vsebujejo filokinon in menakinon v spremenjljivih razmerjih.

Vitamin K ima v telesu funkcijo aktivacije beljakovin, ki so potrebne za normalno strjevanje krvi, preprečuje kalcificiranje arterij in drugih mehkih tkiv, pospešuje mineralizacijo kosti in regulira diferenciacijo in delitev celic.

Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za uporabo na označbah živil, ki so dober vir tega vitamina odobrila naslednje zdravstvene trditve:

- prispeva k normalnemu strjevanju krvi

- prispeva k ohranjanju zdravih kosti


Absorbcija vitamina KvitaminK 1

Vitamin K je zelo lipofilen, kar pomeni, da se rad veže na maščobo. V rastlinah je vezan v kloroplastih in se ne odcepi zlahka. Iz kuhane špinače, ki je sicer dober vir vitamina K, se, če jo zaužijemo z maščobo, absorbira približno 20 % vitamina K, medtem, ko se iz surove špinače vitamin K praktično ne absorbira v telo. Absorbcija vitamina K poteka v tankem črevesu, kjer se med prebavo maščob tvorijo maščobne micele, ki vsebujejo tudi vitamin K. Hilomikroni z vitaminom K potujejo v limfo in nato v kri. Visoki odmerki luteina (najdemo ga v paradižniku in spada med karotene) in vitamina E zmanjšujeta biorazpoložljivost in s tem absorbcijo vitamina K.

Vitamin K proizvajajo tudi bakterije, ki so naravno prisotne v našem črevesju, zato ga lahko telo črpa tudi iz tega vira. Za kakšne količine gre, še ni natančno pojasnjeno.


Pomanjkanje vitamina K

Pomanjkanje vitamina K lahko najbolj prizadene novorojenčke, saj je vsebnost vitamina K v materinem mleku precej nizka. Če novorojenček nima dovolj vitamina K lahko pride do krvavitev, tudi možganskih, kar pa je mogoče s preventivnim dodatkom vitamina K po porodu preprečiti. Prenizek vnos se pri odraslih lahko kaže v kalcifikaciji arterij, osteoporozi in poslabšanih kognitivnih funkcijah. Pomanjkanje vitamina K podaljšuje tudi čas strjevanja krvi.


Predoziranje vitamina K

Vitamin K je precej nestrupen, saj tudi pri dlje trajajočih visokih odmerkih niso bili opaženi škodljivi učinki.


Prehranski viri in dnevne potrebe po vitaminu K

Z normalno, mešano prehrano se večinoma brez težav pokrijejo potrebe po vitaminu K, saj ga mnoga živila vsebujejo v zelo visokih odmerkih.

 Starost   Dnevne potrebe (µg) 
 1 - 4 let   15
 4 - 7 let  20
 7 - 10 let   30 
 10 - 13 let   40
 13 - 15 let  50
 15 - 51 let  70 moški, 60 ženske
 nad 51 let  80 moški, 65 ženske

 

Z vitaminom K je bogata predvsem zelena listnata zelenjava, vsebujejo pa ga tudi jetra, meso in mlečni izdelki pa večinoma ne, ali pa v zelo majhnih količinah. Tvorijo ga tudi bakterije v našem črevesju.

 Živilo   Vsebnost vitamina K (µg)   % PDV* 
 špinača   560  747
 zelje  76  101
 brokoli  260  347
 jajca  0,3  0,4
 telečja jetra   27  36

* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za vitamin K znaša 75 µg.


Stabilnost vitamina K

Vitamin K je precej neobčutljiv na toplotno obdelavo, zato se ga pri kuhanju večina zadrži v hrani. Tudi na kisik ni občutljiv, zelo pa ga lahko prizadene dnevna svetloba, saj se pod njenim vplivom vitamin K hitro začne razgrajevati.

 

 

 

 

Viri:

Ottaway P.B. Food fortification and supplementation. ZDA, Woodhead Publishing Limited, 2008.

Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.

Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.

D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]

Slike: http://www.freedigitalphotos.net

 

 

 

Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org