Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb pantotenska_kislinaPantotenska kislina ima pomembno vlogo v številnih presnovnih funkcijah. Vsebujejo jo mnoga živila, proizvajajo pa jo tudi bakterije v našem črevesju, zato praktično nikoli ne pride do pomanjkanja.

 

 

Funkcije pantotenske kisline

Pantotensko kislino imenujemo tudi pantotenat in vitamin B5. Topna je v vodi. V telesu ima ključno vlogo pri presnovnih procesih pridobivanja energije. Skrbi tudi za dobro delovanje možganskih funkcij, rasti in regeneraciji tkiv- nastajanju membran, hormonov in funkcionalnih telesnih beljakovin. Je del koencima A (CoA), ki je nepogrešljiv pri presnovi ogljikovih hidratov, maščobnih kislin, etanola in aminokislin.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za pantotensko kislino odobrila naslednje zdravstvene trditve, ki jih je možno uporabljati na živilih, ki so dober vir tega vitamina:

- prispeva k sproščanju energije pri presnovi

- ima vlogo pri sintezi in presnovi steroidnih hormonov, vitamina D in nekaterih prenašalcev živčnih impulzov

- prispeva k umskim zmogljivostim


Absorbcija pantotenske kislinepantotenska kislina1

V naravi najdemo pantotensko kislino večinoma vezano v koencimu A, v prosti obliki pa se redko nahaja. Koencim A ne more vstopati v celice, zato se s pomočjo encimov razgradi in sprosti se tudi pantotenska kislina. Pantotenska kislina se v kri absorbira skozi celice v steni črevesa, v tankem in debelem črevesu. Po krvi se prenaša v obliki pantotenata, ki ga sicer najdemo tudi v rdečih krvničkah. Pantotenat lahko vstopa v telesne celice, tam pa se iz njega tvori koencim A, ki sodeluje pri presnovi številnih snovi. Ugotovljeno je bilo, da se manjše količine pantotenata v telo absorbirajo skoraj v celoti. Omejene količine pantotenata so shranjene v rdečih krvničkah in adipoznem (maščobnem) tkivu, od koder se lahko ob potrebi tudi uporabijo.


Pomanjkanje pantotenske kisline

Do pomanjkanja pantotenske kisline praktično ne prihaja, saj ta vitamin vsebuje večina živil, ki jih uživamo, proizvajajo pa ga tudi bakterije v našem črevesju. Potencialno bi bilo pomanjkanje možno pri hudi podhranjenosti, do česar pa v razvitem svetu večinoma ne prihaja. Določena zdravila (antimetaboliti) lahko zavirajo absorbcijo in povzročajo težave. Če bi prišlo do pomanjkanja so simptomi zbadajoč občutek v stopalih, nespečnost, dovzetnost za okužbe, bruhanje in slabotnost.


Predoziranje pantotenske kisline

Tudi večje količine pantotenske kisline veljajo kot varne, zato ni nevarnosti zastrupitve.


Prehranski viri in dnevne potrebe po pantotenski kislini

Dnevne potrebe po pantotenski kislini znašajo za otroke do 7. leta starosti 4 mg dnevno, od 7. – 13. leta 5 mg dnevno, za odrasle in otroke nad 13 let pa 6 mg dnevno. S to količino so pokrite tudi potrebe nosečnic in doječih mater. Ocenjeno je, da se potrebe povečajo tudi do 50 % pri kadilcih, ob izpostavljenosti vročini, naporni fizični aktivnosti in hujšim poškodbam.

Pantotenska kislina je v živilih dobro zastopana, praktično vsa živila jo vsebujejo nekaj. Bogati viri so npr. jetra, meso in ribe, pa tudi mleko, grah, avokado, jogurt, polnozrnati izdelki in leča.


Vsebnost pantotenske kisline v nekaterih živilih (na 100 g živila)

 Živilo   Vsebnost pantotenske kisline   % PDV* 
 telečja jetra   8 mg  133 %
 kuhana piščančja prsa   2,2 mg  37 % 
 grah  0,8 mg  13 % 
 avokado  1,1 mg  18 % 
 jajce (1 kos)  1,6 mg   27 % 
 ržena moka  0,5 mg  8 % 

* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za pantotensko kislino znaša 6 mg.


Stabilnost pantotenske kisline

Pantotenska kislina je občutljiva na toploto. Pri običajnem kuhanju živil prihaja nekje do 30 % izgub tega vitamina.

 

 

Viri:

Ottaway P.B. Food fortification and supplementation. ZDA, Woodhead Publishing Limited, 2008.

Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.

Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.

D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]

Slike: freedigitalphotos.net

 

 

Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org