Večino natrija zaužijemo preko uporabe kuhinjske soli. Čeprav je natrij nujen za normalno delovanje telesnih funkcij, lahko prevelik vnos povzroča tudi zdravstvene težave, kot je povišan krvni pritisk, ki škodi našemu srcu in ožilju.
Funkcije natrija
Natrij je glavni kation v krvi in zunajcelični tekočini. Določa volumen in osmotski tlak teh tekočin. Sodeluje pri transportu številnih hranil in produktov presnove po črevesju, ledvicah in številnih drugih tkivih. Znotraj celic se nahaja zelo majhna količina natrija. Natrij je znotraj celic pomemben za membranski potencial celic.
Absorbcija natrija
Natrij se v črevesju skoraj v celoti absorbira v telo, saj so njegove soli zelo topne v vodi in tako zlahka prehajajo skozi črevesno steno v kri. V telesu je približno polovica natrija shranjena v kosteh, polovica pa v tekočini, ki obdaja celice.
Pomanjkanje natrija
Do pomanjkanja natrija ne prihaja, saj ga (večinoma preveč) zaužijemo s hrano, predvsem v obliki soli. Do izgub natrija iz telesa sicer prihaja pri potenju, izgubljamo pa ga tudi skozi urin in blato. Do pomanjkanja sicer lahko pride v izjemnih primerih, npr. pri zelo intenzivnem potenju, vročini in visoki vlažnosti zraka. Pri tem lahko pride do vrtoglavice in slabotnosti.
Predoziranje natrija
Prevelik vnos natrija lahko privede do povišanega krvnega pritiska, kar je lahko zelo nevarno za srce in ožilje. Še posebej je prevelik vnos natrija, oziroma kuhinjske soli nevaren za posameznike, ki so genetsko nagnjeni k povišanemu krvnemu pritisku. Hrana z manj soli zato lahko ugodno vpliva na znižanje krvnega pritiska.
Prehranski viri in dnevne potrebe po natriju
Odrasli in otroci po 13. letu starosti potrebujejo dnevno okoli 1,4 g soli, kar ustreza 550 mg natrija. V Sloveniji smo sprejeli priporočila, ki sledijo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki kot maksimalen dnevno vnos soli navajata 5 g dnevno, kar ustreza 2 g natrija. Pri našem načinu prehranjevanja v Sloveniji v povprečju dnevno zaužijemo 11–14,3 g soli. Ta vnos kar za 120–185 % presega omenjeno zgornjo mejo dnevnega vnosa soli.
Sol in s tem natrij, se nahaja poleg kuhinjske soli v številnih izdelkih kot so kruh, mesni izdelki in konzervirana zelenjava, siri in celo nekatere slaščice ter žita za zajtrk. Obroki, ki jih pripravljajo v gostilnah in restavracijah so večinoma prav tako preslani. Dobro je, da si hrane pri mizi ne dosoljujemo dodatno, pri soljenju jedi, ki jih pripravljamo sami pa smo zmerni. Izogibajmo se tudi vnaprej pripravljeni hrani, ki vsebuje veliko soli.
Vsebnost soli v različnih izdelkih
| Živilo | Vsebnost soli na 100 g izdelka |
| kruh | 1,4 g |
| klobase, salame | 2 g |
| suhe salame | 4,4 g |
| sir | 1,5 g |
| piškoti, slaščice | 0,2 g |
| čips | 1,6 g |
| tuna v konzervi | 1,5 g |
| pica (cela) | do 12 g |
Viri:
Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.
D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]
Slike: http://www.freedigitalphotos.net
Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.
