Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb selenSelen je mikroelement, ki je sicer prisoten v zemlji. Potrebujemo ga za normalno delovanje nekaterih encimov, sodeluje v metabolizmu ščitničnih hormonov, celice pa ščiti tudi pred oksidativnim stresom.


Funkcije selena

V živilih najdemo selen v različnih oblikah. Pojavlja se v obliki seleno aminokislin kot sta selenometionin in selenocistein, nahaja pa se tudi v anorganskih oblikah kot sta natrijev selenid in natrijev selenat. Selen v telesu sodeluje kot kofaktor življenjsko pomembnih encimov in beljakovin ter antioksidativnih mehanizmov. Vlogo ima tudi pri mehanizmu delovanja ščitničnih hormonov, kjer deluje v tesni povezavi z jodom. Selen je pomemben tudi pri regulaciji celične rasti in vzdrževanju plodnosti. Selenoproteini imajo antioksidativne lastnosti. Epidemiološke študije kažejo, da ima selen direkten antikarcinogeni in zaščitni učinek. Še posebno učinkovito naj bi selen učinkoval na rakave celice na koži, pljučih, prostati in črevesju. Ugotovljeno je bilo tudi, da ima selen pri zaščiti telesnih maščob pred oksidacijo sinergističen učinek s tokoferoli oziroma vitaminom E.


Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za živila, ki imajo visoko vsebnost selena odobrila naslednje zdravstvene trditve, ki se lahko uporabljajo na označbah teh živil:

- ima vlogo pri nastajanju semenčic

- prispeva k ohranjanju zdravih las

- prispeva k ohranjanju zdravih nohtov

- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema

- ima vlogo pri delovanju ščitnice

- ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom


Absorbcija selenaselen1

Večina selena je v živilih vezanega na aminokisline in nastopa v obliki selenocisteina in selenometionina, ki se v telo absorbirata skozi celice stene tankega črevesa. Absorbcija anorganskega selena je precej nepredvidljiva, ocenjujejo, da se giblje nekje okoli 60 – 70 %. Selenat se od vseh oblik najslabše absorbira, mehanizem absorbcije anorganskega selena pa še ni natančno pojasnjen.

Po krvi selen potuje vezan na selenoproteine, shranjuje pa se v jetrih, ledvicah in v manjših količinah tudi v skeletnih mišicah.


Pomanjkanje selena

Pomanjkanje poveča možnost težav s srcem, belezni ledvic, raka, arteroskleroze, lahko pride tudi do izgube las, sprememb na koži in neplodnosti. Hudo pomanjkanje lahko privede do nastanka Keshanske bolezni, ki je vrsta kardiomiopatije.

Rizične skupine za nezadosten vnos selena so osebe z enolično prehrano, strogi vegani in ljudje z nizkoenergijskimi dietami in dietami z malo beljakovin.


Predoziranje selena

Pri dlje trajajočem vnosu odmerkov selena, višjih od 400 µg, lahko pride do bolezni živcev, slabosti, driske, težav s kožo, izpadanja las in deformacije nohtov. Značilen je tudi dah z vonjem po česnu, saj se selen pri visokih koncentracijah v telesu izloča tudi skozi pljuča kot dimetil selenid. Do kronične zastrupitve s selenom lahko pride pri odmerkih, višjih od 800 µg dnevno.


Prehranski viri in dnevne potrebe po selenu

Mladostniki nad 15 let in odrasli potrebujejo nekje med 30 in 70 µg selena dnevno.

V živilih živalskega izvora se selen najpogosteje pojavlja v obliki selenocisteina, v rastlinskih živilih pa v obliki seleno metionina. Količina selena v živilih je močno odvisna od koncentracije selena v zemlji, od koder pride v rastline, živalsko krmo in posledično tudi v živali.

Najbogatejši viri selena so morska hrana, jetra, meso in jajca. Vsebujejo ga tudi žita, sadje in zelenjava in oreščki, vendar v precej manjših količinah.


Vsebnost selena v 100 g nekaterih živil

 Živilo   Vsebnost selena (µg)   % PDV*
 telečja jetra   30   55
 svinjske ledvice   182   331 
 sardele  20   36 
 oves  5   9 
 leča  12   22 
 šparglji  1   2 
 brazilski oreščki  1917  3485

 * PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za selen znaša 55 µg.

 

 

 

Viri:

Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.

Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.

D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]

Slike: freedigitalphotos.net

 

 

 

Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org