Jod je pomembna sestavina tiroidnih hormonov, ki jih izloča ščitnica, zato lahko njegovo pomanjkanje povzroči težave, povezane z delovanjem ščitnice. Jod dobimo iz morske hrane, vsebujejo ga tudi morske alge. V Sloveniji jodiramo tudi kuhinjsko sol in tako preprečujemo pomanjkanje joda.
Funkcije joda
Jod je esencialno mikrohranilo, ki je pomembna sestavina ščitničnih hormonov. Ti hormoni so pomembni pri uravnavanju metabolizma ter psihičnega in mentalnega razvoja. V prehrani jod nastopa v obliki jodidov in jodatov. V Sloveniji prehrana vsebuje malo joda, zato z njim obogatujemo osnovna živila, kot je npr. sol.
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA je za živila, ki so bogata z jodom odobrila naslednje zdravstvene trditve, ki se lahko uporabljajo na označbah živil:
- ima vlogo pri kognitivnih funkcijah
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- prispeva k delovanju živčnega sistema
- prispeva k ohranjanju zdrave kože
- ima vlogo pri nastajanju ščitničnih hormonov in normalnemu delovanju ščitnice
Absorbcija joda
Iz hrane se v telo absorbira večina joda, ki ga zaužijemo. Iz živil, obogatenih z jodom, kot je npr. jodirana sol se jod najbolje, torej skoraj v celoti absorbira, v živilih, kjer je naravno prisoten pa je lahko absorbcija zaradi prisotnosti nekaterih organskih sestavin živil celo manjša od 20 %. Predvsem pri križnicah (brokoli, zelje, cvetača, brstični ohrovt in podobna zelenjava), ki so bogate z žveplovimi glikozidi, je absorbcija joda motena zaradi prisotnosti teh spojin. Absorbcija joda se zmanjša tudi ob uživanju koruze, repe, kolerabe, bambusovih vršičkov, arašidov, soje in orehov. Manjša je tudi pri pomanjkanju vitamina A, selena, cinka, bakra in železa. Biorazpoložjivost oziroma absorbcija je sicer večja pri jodidu, kot pri jodatu, vendar se obe obliki s hrano precej dobro absorbirata. V telo se jod absorbira skozi celoten prebavni sistem, večina v tankem črevesu. Natančen mehanizem absorbcije joda v telo pa je še precej neznan.
Pomanjkanje joda
V Sloveniji je prisotno pomanjkanje joda, zato je bil leta 1953 uveden obvezen ukrep jodiranja kuhinjske soli z 10 mg kalijevega jodida/kg soli. Količino dodanega joda so v letu 1999 podvojili na 20-30 mg kalijevega jodida/kg soli, da bi zmanjšali pojav golšavosti, ki je eden od znakov pomanjkanja joda in posledično nepravilnega delovanja ščitnice. S tem ukrepom smo v Sloveniji do leta 2005 uspeli doseči primerno preskrbljenost z jodom med prebivalstvom.
Pri odraslih se pomanjkanje joda v prehrani kaže s pojavom golšavosti in nepravilnega delovanja ščitnice, počasnem metabolizmu, mentalni in srčni funkciji ter občutljivosti na mraz in izčrpanosti. Pri novorojenčkih in otrocih se kaže v spontanih splavih, nepravilnostih v razvoju in mentalni zaostalosti, zato je skrben vnos med nosečnostjo zelo pomemben.
Predoziranje joda
Čezmeren vnos joda lahko povzroči motnje aktivnosti ščitnice, ki se lahko kažejo kot povečano ali zmanjšano delovanje ščitnice. Pri zelo visokih vnosih joda lahko pride tudi do zastrupitve. Nekateri ljudje so na jod občutljivi in ob povečanem uživanju lahko opazijo tudi blago draženje kože.
Prehranski viri in dnevne potrebe po jodu
| Starost | Priporočen dnevni vnos joda (µg) |
| 1 -4 let | 100 |
| 4 - 7 let | 120 |
| 7 - 10 let | 140 |
| 10 - 13 let | 180 |
| 13 - 15 let | 200 |
| 15 - 51 let | 200 |
| 51 - 65 let | 180 |
| nad 65 let | 180 |
Jod je naravno prisoten v zemlji, od tega pa je posledično odvisna tudi njegova prisotnost v hrani in vodi. Iz zemlje se jod spira v morje, zato so nekatera, predvsem gorska geografska področja, med njimi tudi Slovenija, z njim precej osiromašena. Kot smo že omenili, v ta namen v Sloveniji kuhinjsko sol jodiramo z dodatkom kalijevega jodida.
Dobri viri joda so sicer poleg jodirane soli še morska hrana- ribe, raki, školjke in alge.
Vsebnost joda v 100 g nekaterih živil
| Živilo | Vsebnost joda (µg) | % PDV* |
| škampi | 14 | 9 |
| prekajen losos | 30 | 20 |
| sveže ostrige | 60 | 40 |
| kuhan jastog | 140 | 93 |
| mleko (3,5 % mlečne mašč.) | 17 | 11 |
| sveža rdeča paprika | 0,4 | 0,2 |
* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za jod znaša 150 µg.
Stabilnost joda
Vsebnost joda v hrani je lahko precej odvisna od načina priprave živil. Pri kuhanju živil se vsebnost joda zmanjša za približno 58 %, pri pečenju in cvrtju pa za približno 20 %.
Viri:
Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.
Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.
D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]
Slike: foter.com
Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.
