Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb cinkCink se nahaja pretežno v hrani živalskega izvora, v telesu pa sodeluje v številnih encimskih reakcijah kot kofaktor. Tudi rastlinska živila ga vsebujejo nekaj, vendar je absorbcija pogosto motena zaradi prisotnosti fitatov v rastlinah.

 



Funkcije cinka

Cink je nujno potreben za aktivacijo številnih genov in kot kofaktor v različnih encimskih reakcijah. je tudi sestavina oziroma aktivator številnih encimov v presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob in hormonov, sodeluje pa tudi pri skladiščenju inzulina in v delovanju imunskega sistema.

Evropska agencija za varnost hrane, EFSA je za uporabo na živilih, ki so dober vir cinka, potrdila naslednje zdravstvene trditve:

- ima vlogo pri presnovi kislin in baz

- ima vlogo pri presnovi ogljikovih hidratovcink1

- ima vlogo pri kognitivnih funkcijah

- ima vlogo pri sintezi DNK

- ima vlogo pri plodnosti in razmnoževanju

- ima vlogo pri presnovi makrohranil

- ima vlogo pri presnovi maščobnih kislin

- ima vlogo pri presnovi vitamina A

- ima vlogo pri sintezi beljakovin

- prispeva k ohranjanju zdravih kosti

- prispeva k ohranjanju zdravih las

- prispeva k ohranjanju zdravih nohtov

- prispeva k ohranjanju zdrave kože

- prispeva k vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi

- ima vlogo pri ohranjanju vida

- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema

- ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom

- ima vlogo pri delitvi celic


Absorbcija cinka

Hrana vsebuje elementarni cink, ki je v hrani vezan na beljakovine in DNK. Ko hrano zaužijemo, jo encimi razgradijo in cink sprostijo iz živila. Cink se v telo absorbira v tankem črevesu. Po krvnem obtoku potuje vezan na beljakovine, imenovane albumini. Stopnja absorbcije znaša dobrih 70 %, če ni dejavnikov iz ostalih sestavin obroka, ki bi lahko zavirale absorbcijo cinka. Cink se občutno slabše absorbira v prisotnosti fitatov iz polnozrnatih žit in nekaterih vrst zelenjave. Absorbcijo cinka pospešujejo beljakovinski hidrolizati in nekatere aminokisline, še posebej histidin in cistein.


Pomanjkanje cinka

Pomanjkanje cinka je povezano z izgubo apetita, dermatitis in poslabšanim delovanjem imunskega sistema. Pri hudem pomanjkanju se lahko pojavi zmanjšana zmožnost okušanja, pa tudi izpadanje las, driska in nevropsihične motnje. Prihaja tudi do motenj v spolnem razvoju pri moških in zaostajanja v rasti pri otrocih.

Zaloge cinka v telesu niso zelo velike, zato je potreben stalen vnos. vsebnost cinka v posameznih organih je zelo različna, okoli 70 % se ga nahaja v kosteh, koži in laseh.


Predoziranje cinka

Previsoki odmerki cinka (nad 40 mg dnevno) lahko zmanjšajo zaloge bakra v telesu, škodujejo imunskemu sistemu in znižajo vrednosti HDL (koristnega) holesterola.


Prehranski viri in dnevne potrebe po cinku

Za odrasle in otroke nad 15 let znašajo priporočeni dnevni vnosi cinka za moške 10 mg dnevno, za ženske pa 7 mg dnevno.

Dobri viri cinka so vse vrste mesa, jajca in mlečni izdelki. Posebno dober vir so ostrige. Živila rastlinskega izvora so precej slabši viri cinka, poleg tega pa njegovo absorbcijo motijo tudi fitati, ki jih najdemo v rastlinah.


Vsebnost cinka v 100 g nekaterih živil

 Živilo   Vsebnost cinka (mg)   % PDV* 
 ostrige   84  840
 telečja jetra   4  40 
 goveje pleče   5  50 
 piščančje prsi   0,6  6 
 ajda  3  30 
 fižol češnjevec   2  20 

* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za cink znaša 10 mg.

 

 

 

Viri:

Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.

Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.

D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]

Slike: foter.com

 

 

 

Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org