Baker spada med mikroelemente, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Baker je kovina in je sestavni del nekaterih encimov. Z običajno mešano prehrano zlahka zadostimo dnevnim potrebam po tem mineralu.
 

Funkcije bakra

Baker je eden od pomembnejših elementov v sledovih, ki jih potrebuje naše telo, takoj za železom in cinkom. Baker sodeluje v presnovi energije, pomemben pa je tudi za normalno delovanje možganov, sintezo kolagena, presnovo hranil- predvsem železa in za antioksidativno zaščito tkiv pred prostimi radikali. V telesu je sestavina številnih metaloencimov, ki so vključeni v antioksidativni sistem.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za živila, ki so bogata z bakrom, odobrila naslednje zdravstvene trditve:

- prispeva k ohranjanju normalnega vezivnega tkiva

- prispeva k sproščanju energije pri presnovi

- prispeva k delovanju živčnega sistema

- prispeva k normalni obarvanosti las

- prispeva k prenosu železa v telesu

- prispeva k normalni obarvanosti kože

- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema

- ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom

Absorbcija bakra

Baker se v telo absorbira v dvanajstniku in tankem črevesu. Absorbcija bakra iz hrane je precej dobra, absorbira se ga nekje med 40 % in 60 %. Po krvi se baker prenaša vezan na beljakovino, imenovano albumin, vendar se novo absorbirani baker ne zadržuje dolgo v krvnem obtoku, ampak gre v jetra, od koder se kasneje spet lahko izloči, v skladu s potrebami telesa.

Pomanjkanje bakra

Pomanjkanje bakra je zelo redko, saj je v živilih dobro zastopan, pa tudi absorbcija v telo je precej dobra. Do pomanjkanja lahko pride predvsem pri ljudeh z nekaterimi redkimi gensko prirojenimi boleznimi (npr. Menkejev sindrom) ali pri daljšem stradanju. Znaki pomanjkanja se kažejo kot anemija, majhno število belih krvničk, izguba kostne gostote in zato pogosti zlomi zaradi osteoporoze, anevrizme in rupture žil zaradi motenega nastajanja kolagena in elastina, zmanjšana pigmentacija las in kože ter nevrološke motnje. Če je vnos bakra s prehrano zelo nizek, je v telesu zaloge bakra le za nekaj tednov.

Predoziranje bakra

Visoki dnevni odmerki bakra, ki presegajo 10 mg lahko povzročijo slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, drisko in celo poškodbe jeter, slednje predvsem pri otrocih. Do vnosa previsokih odmerkov lahko pride zaradi nenadzorovane uporabe prehranskih dodatkov ali kontaminirane pitne vode, zato se bakrene cevi za vodo s pH nižjim od 7,3 iz hišnih vodnjakov ne smejo uporabljati, saj lahko pride do izločanja bakra. Zelo visoki odmerki lahko privedejo tudi do kome ali smrti. Prevelik vnos s hrano je težko doseči, saj se presežek bakra izloči z žolčem in kasneje z blatom.

Prehranski viri in dnevne potrebe po bakru

Ocenjene vrednosti za primerne dnevne vnose bakra so za otroke od 1. do 7. leta starosti 0,5 – 1 mg, za otroke nad 7. letom in odrasle pa 1 – 1,5 mg dnevno.

Povečane potrebe tudi do 50 % se pojavijo pri kadilcih, intenzivni športni aktivnosti, infekcijah in poškodbah.

Dobri prehranski viri bakra so jetra, ribe, žita, školjke, oreščki, kakav, čokolada, kava, čaj in nekatere vrste zelene zelenjave. Ostala živila vsebujejo manjše količine bakra, vendar je s kombiniranjem različnih živil mogoče zadostiti dnevnim potrebam.

Vsebnost bakra v 100 g nekaterih živil

* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za baker znaša 1 mg.

Viri:

Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.

Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.

D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]

http://www.foodcomp.dk

Slike: freedigitalphotos.net

Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.