V juliju 2016 je Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, pripravilo prehranske smernice, ki bodo ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev v pomoč pri oblikovanju lastnih pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili o živilih v času otroških programov.
Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (Ur. l. RS, št. 87/11 in 84/15), v 23. členu določa, da morajo ponudniki oblikovati pravila ravnanja v zvezi z neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, ki spremljajo programske vsebine, namenjene otrokom ali so njihov del. Pravila ravnanja se nanašajo na oglase o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, kot so zlasti maščobe, trans maščobne kisline, sol ali natrij in sladkorji, katerih prekomerno uživanje v prehrani ni priporočljivo. Eden od ciljev sprejete Resolucije o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 (Uradni list RS, št. 58/15) je tudi omejiti trženje zdravju nekoristnih živil otrokom in z zmanjšanjem pritiska oglaševanja energijsko gostih živil otrokom prispevati k ustvarjanju okolja, ki spodbuja zdrave prehranske izbire pri otrocih in mladostnikih, s tem pa posledično vplivati na zmanjšanje debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni.
Otroci so v času otroškega programa na televiziji izpostavljeni številnim oglasom za živila z manj ugodno prehransko sestavo. To velja tudi za Slovenijo, kot smo ugotovili v naši nedavni raziskavi. Pogosto se oglašujejo sladkarije, sladke pijače in živila, ki naj bi se na našem jedilniku, predvsem pa na jedilniku otrok, znašla manj pogosto. Izpostavljenost otrok tovrstnim komercialnim sporočilom ima, kot so ugotovili v številnih raziskavah po svetu, pomemben vpliv na otrokov izbor živil in želje po določeni hrani, kar lahko dolgoročno negativno vpliva tudi na njihovo zdravje. Prav zato so se številne države odločile omejiti oglaševanje živil, katerih uživanje naj bi bilo v okviru uravnotežene prehrane zmerno.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je nedavno razvila model, ki temelji na razvrščanju živil v posamezne kategorije, z omejitvami za vsebnosti določenih hranil v živilih znotraj posamezne kategorije. Ta model je kot osnovo za omejevanje oglaševanja živil otrokom povzela tudi Slovenija, ki mu je dodala nekaj nacionalnih prilagoditev. Kategorije živil, za katere je bilo določeno, da se za njih oglaševanja v celoti ne spodbuja so na primer čokolada, bonboni, piškoti, pecivo in podobni izdelki, pa tudi sladoledi, energijske pijače in prehranska dopolnila. Za oglaševanje nekaterih drugih kategorij, na primer sveže in zamrznje zelenjave, sadja in mesa pa omejitve niso predvidene.
