Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb ajdaAjda se vzgaja več stoletij, sedaj pa je postala pomembno alternativno žito. Zasledimo jo kot koristno sestavino v proizvodnji funkcionalnih živil. V njej se nahajajo škrob, antioksidanti, prehranska vlaknina, proteini z visoko biološko vrednostjo ter ostale zdravju koristne sestavine. Primerna je tudi za bolnike s celiakijo.

Ajda spada v družino Polygonaceace. Je nezahtevna za rast, v glavnem pa raste na severnem delu. Zasledimo jo v Rusiji, Kitajski, ZDA, Kanadi, Franciji, Nemčiji, Italiji in Poljski. Največja pridelovalka je Rusija, sledi Kitajska.

 

Obstaja veliko vrst ajde, vendar se na svetu v splošnem uporabljata dva tipa ajde: navadna ajda (Fagopyrum esculentum) in tatarska ajda (F. tataricum). Slednja raste v goratih območjih, medtem ko se ponavadi vzgaja in uporablja navadno ajdo.


Hranilna vrednost ajde na 100gajda1123rf.com

 Energijska vrednost   343 kcal 
 Ogljikovi hidrati  71,5 g
   od tega vlaknine  10 g
 Maščobe  3,4 g
   od tega nasičene  0,741 g
 Beljakovine  13,25 g
 Natrij  1 mg

Seme ajde vsebuje škrob ter veliko dragocenih sestavin, kot so proteini, antioksidanti, elementi v sledovih ter prehranska vlaknina.


Uporaba ajde

Ajda je velikokrat zmleta v moko, ki se lahko uporabi za ajdove palačinke, kruh, žgance ... V večini evropskih držav se jo uporablja pri pripravi kaš in juh. V drugih državah pa se jo uporablja skupaj s pšenico, rižem ali koruzo za kruh, rezance in etnična živila. Vsako leto se iznajde veliko novih izdelkov.


Koristne sestavine ajde

Seme ajde poleg visoko kakovostnih beljakovin vsebuje tudi flavonoide in flavone, fitosterole, fagopirine ter proteine, ki vežejo tiamin.

Proteini ajde imajo visoko biološko vrednost zaradi dobro uravnotežene aminokislinske sestave kljub relativno nizki prebavljivosti. Ekstrakti proteinov ajde naj bi imeli koristen učinek na nekatere kronične bolezni, kot so diabetes, hipertenzija, hiperholesterolemija ter bolezni srca in ožilja. Zaradi nizke vsebnosti prolamina (sestavine glutena) je ajdova moka primerna za ljudi s celiakijo. Proteini ajde so bogati z lizinom, ki je prva limitirajoča aminokislina drugih rastlinskih proteinov ter z argininom. Ajda vsebuje malo treonina in metionina, ki ju je sicer več v drugih rastlinskih proteinih. V primerjavi z ostalimi rastlinami ima ajda nižja razmerja med lizinom in argininom ter metioninom in glicinom. To naj bi vplivalo na boljši učinek pri nižanju holesterola. K učinkovitejšemu nižanju holesterola prispeva tudi nizka prebavljivost ajdovih proteinov in sestavin, ki so podobni prehranski vlaknini.

Flavonoidi predstavljajo glavno skupino naravnih antioksidantov. Znani so po zniževanju nivoja holesterola v krvi, ohranjanju močnih in fleksibilnih kapilar in arterij, zmanjševanju krvnega pritiska in tveganja za arteriosklerozo. V semenu ajde največji delež flavonoidov predstavlja rutin.

Fitosteroli vplivajo na zmanjševanje holesterola v krvi.

Fagopirin je fluorescenten rdeč pigment. Vsebuje ga zelena rastlina, v semenih ajde pa se nahaja v zelo nizkih količinah. Lahko se uporablja pri zdravljenju diabetesa tipa 2. Fagopirizem je bolezen pri živalih, ki se pojavi ob uživanju velikih količin cvetoče in sveže rastline ob hkratni izpostavljenosti sončni svetlobi. Pri ljudeh se lahko pojavi samo ob uživanju zelenih delov ajde kot zelenjave, ne pa pri uporabi ajdovega čaja. Tu so terapevtski odmerki zeli ajde veliko nižji, pa tudi fagopirin ne prehaja v vodni izvleček, saj je slabo topen.

Proteini, ki vežejo tiamin, oziroma vitamin B1, lahko izboljšajo stabilnost tiamina med hranjenjem ter njegovo biološko razpoložljivost. Ti proteini se lahko uporabljajo pri oskrbi ljudi, ki imajo premalo tiamina in ga niso sposobni shranjevati.


Negativne reakcije uživanja ajde

Alergijski simptomi se lahko pojavijo po uživanju ajde pa tudi potem, ko smo bili izpostavljeni njenemu prahu. Na primer, nekateri lahko dobijo alergijo pri uporabi vzglavnikov, ki so polnjeni s plevami ajde, v katerih so sledi ajdove moke.

 

Testo za pizzo

10 dag bele moke * 40 dag ajdove moke * ½ kocke kvasa * topla voda * sol * sladkor

V 1 dl tople vode nadrobimo kvas, dodamo ščepec sladkorja ter pol žlice moke. Premešamo ter damo na toplo, da kvas naraste. Moki presejemo in zmešamo. Dodamo sol in vzhajan kvas. Dodajamo mlačno vodo, da dobimo gladko testo. Pregnetemo ter pustimo vzhajati. Nato testo obložimo s priljubljenim nadevom za pizzo. Sledi še pečenje in dober tek!

Ajdova rižota

2 skodelici ajde * zelenjava (paprika, korenček, čebula) * začimbe * olje * sol *

Najprej zelenjavo operemo in narežemo na koščke. Na olju popražimo korenček in čebulo. Dodamo ajdo, še malo pražimo, nato pa dodamo vodo in začimbe. Kuhamo, dokler ajda ni zmehčana. Proti koncu dodamo še papriko ter kuhamo do mehkega. Lahko uporabimo tudi drugo zelenjavo, odvisno od tega, kaj imamo pri roki.

 

 

Viri:

Krkoškova B., Mrazova Z. 2005. Prophylactic components of buckwheat. Food Research International, 38: 561-568

http://www.ffa.uni-lj.si

http://ndb.nal.usda.gov

Slike: 123rf.com

 

 

Pripravila: Mojca Primožič

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org