Paradižnik slovi kot živilo, ki preprečuje rakava obolenja. Za to so odgovorne predvsem  antioksidativne snovi med katerim je najpomembnejši likopen. Pomaga tudi pri preprečevanju srčno žilnih bolezni, saj znižuje holesterol in preprečuje zlepljanje krvnih celic v žilah.

Splošno o paradižniku

Paradižnik je v svetu eno najbolj razširjenih živil. Največkrat se uporabljajo izdelki iz paradižnika kot je paradižnikova mezga, ajvar, kečap ali pa iz njega izdelujejo sok. Svež paradižnik se uporablja kot dodatek solatam ter omakam. Botanično sicer sodi med sadje, vendar ga zaradi grenko-kislega priokusa ne obravnavamo kot sadje.

V Franciji paradižnik med drugim imenujejo tudi ˝pomme d'amour˝ ali jabolko ljubezni. V Italiji pa "golden apple˝ glede na barvo, ki je lahko rumena, oranžna, pa tudi zelena. Rdeča barva je sicer najpogostejša. Kot posebnost se v Italiji vzgaja sorta paradižnika, ki ima obliko hruške. Zelo popularna vrsta paradižnika je tako imenovan češnjevec (sorte Chadwick, Princip Borgese, Gardener's delight), ki ima majhne, okrogle, rdeče plodove. Zanimiva je tudi sorta Volovsko srce, slovenska žlahtna domača sorta. Ime je dobila zaradi oblike plodov, ki so po videzu podobni srcu.

Hranilna vrednost

Med najbolj znanimi antioksidanti, paradižnik vsebuje v večjih količinah vitamin C, beta karoten in vitamin E. Od mineralov pa prevladujejo kalcij, kalij in magnezij.

Vse sorte paradižnika vsebujejo likopen, nekatere so manj nekatere pa bolj bogate z likopenom. Likopen je svetlo rdeči pigment, ki daje barvo paradižniku. Bolj rdeče sorte vsebujejo več likopena, ampak se ta v telesu ne absorbira v celoti. Študije so pokazale, da se likopen iz svetlo rdeče ali oranžno obarvanih sort paradižnika v primerjavi z likopenom rdečih sort, boljše absorbira (prehaja skozi sluznico tankega črevesja v kri) oz. ga telo lahko uporabi v večjih količinah.

Hranilna vrednost paradižnika (na 100 g)freedigitalphotos.net

Paradižnikova semena

Semena paradižnika so bogata z vlakninami in minerali kot so kalij, magnezij, fosfor, natrij in kalcij, železo ter cink. Olje, ki ga izdelujejo iz semen, pa je izjemno bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami kot sta linolejska in oleinska maščobna kislina. V semenih se nahajajo tudi antioksidanti: fenoli, (kvercentin, naringerin), karotenoidi (likopen, lutein, beta karoten), tokoferoli in steroli.

Antioksidativna učinkovitost paradižnika in srčno-žilne bolezni

Sorte se med seboj razlikujejo v vsebnosti hranilnih snovi, ki prispevajo k zdravju. Na splošno ima paradižnik izjemno antioksidativno učinkovitost, zlasti zaradi vsebnosti likopena in polifenolnih spojin. Antioksidativno učinkovitost lahko izrazimo z zmanjšanjem stopnje oksidacije maščob (predvsem maščob, ki so sestavni del celičnih membran) ter kot spodbujanje delovanje antioksidacijskih encimov.

Pri oksidaciji maščob lahko v membranah krvnih žil ali maščobah, ki se prenašajo s krvjo, pride do reakcije med kisikom in maščobo. Razgradnja maščob pa povzroči poškodbe v stenah krvnih žil. Na to se telo odzove z aktiviranjem imunskega sistema, ki poskuša popraviti nastale poškodbe, kar lahko privede do pojava ateroskleroze. Drug pomemben vpliv antioksidantov je znižanje skupnega holesterola. Poleg tega preprečujejo zlepljanje (agregacijo) trombocitov, krvnih celic ki so odgovorne za strjevanje krvi, in njihovo kopičenje v krvnih žilah, kar je značilen faktor pri nastanku krvožilnih obolenj zlasti ateroskleroze.

Vpliv na kosti in rakava obolenja

Antioksidativne snovi so pomembne tudi pri zdravju kosti ter preprečujejo osteoporozo. Študija je vključevala ženske, ki so v obdobju enega meseca izključile paradižnik iz rednega jedilnika. Zaznani so bili opazni znaki oksidativnega stresa in poškodbe kostnega tkiva, kar je potrdilo povezavo med paradižnikom in zdravjem kosti.

Kar se tiče rakavih obolenj, je vsako živilo, ki ima močno antioksidativno in antiinflamatorno (protivnetno) delovanje, učinkovito proti raku, saj so kronična vnetja in kronični oksidativni stres (nezadostno odstranjevanje prostih radikalov, ki privede do uničevanja celic in tkiv) vzroki številnih rakavih obolenj. Paradižnik poleg že prej omenjenih antioksidativnih lastnosti, deluje tudi protivnetno. Študije so dokazale njegov zaviralni učinek na raka prostate in pljuč. To lahko pripišemo snovi alfa-tomatin, ki uničuje že nastale rakave celice ter preprečuje nastanek novih. Likopen pa učinkovito deluje proti raku dojk.

Recept

Domači paradižnikov sok

Svež, dobro zrel paradižnik kuhamo v malo vode dokler ne razpade oz. dokler ne dobimo mezgo. Kuhan paradižnik odstavimo, nekoliko ohladimo in zmešamo s paličnim mešalnikom. Tako dobljeno kašo solimo in sladkamo po želji, nato pa jo zavremo in kuhamo še 15 minut, da se nekoliko zgosti. Mezgo lahko začinimo tudi z zelišči, ki jih predhodno sesekljamo in kuhamo skupaj s paradižnikom. Okus soka lepo dopolnjuje bazilika, peteršilj, timijan in rožmarin. Sok lahko uživamo kot osvežilno pijačo. Sok z zelišči pa uporabimo pri kuhanju kot dodatek omakam.

Viri:

González M., Cid M. C., Lobo M.G. 2011. Usage of tomato (Lycopersicum esculentum Mill.) seeds in health. Nuts and Seeds in Health and Disease Prevention. Instituto Canario de Investigaciones Agrarias, La Laguna, Spain. 1123–1132 str.

http://ndb.nal.usda.gov

http://whfoods.org

Pripravila: dipl. ing. živ. in preh. Tea Lišnić