Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb presnojedstvoPresnojedci jejo izključno toplotno neobdelano hrano, kar naj bi veljalo za bolj zdravo, zato je zadnje čase tak način prehranjevanja postal precej popularen. Kako je s tem in na kaj je potrebno paziti?
 


Kaj je presnojedstvo

Presnojedci ne uživajo hrane, ki je bila segreta na visoke temperature, saj so prepričani, da to uniči naravno prisotne encime in hranila v naši prehrani, kar telesu preprečuje, da bi lahko iz hrane dobil vse kar potrebuje za normalno delovanje.

Tipične sestavine diete presnojedcev so zelenjava, sadje, semena, oreški, kaljena žita in semena, olja, zelišča in alge. Različic presnega načina prehranjevanja je kar nekaj, večina pa tudi ne uživa mleka in mesa in so zato tudi vegani. Kakorkoli že, pa nekateri presnojedci uživajo tudi nepasterizirano mleko in sire, pa tudi surove ribe in jajca.

V kuhinji presnojedca boste našli nekoliko drugačne kuhinjske pripomočke, kot so dehidrator, ki hrano posuši, brez doseganja visokih temperatur. Prav tako so popularni razni blenderji in sokovniki.


Prednosti presnojedstvapresnojedstvo1

Uživanje svežega sadja in zelenjave je zelo priporočljivo, saj nas varuje pred različnimi boleznimi in nas pomaga ohranjati zdrave. Oreški, semena in žita so bogata s koristnimi maščobami in so zato za grizljanje bolj priporočljiva kot razni visoko predelani prigrizki. Kaljenje žit pripomore k temu, da naše telo nekatere snovi lažje izkoristi.


Pomisleki o presni hrani

Presnojedci verjamejo, da je dobro jesti presno hrano tudi zato, ker tako naše telo izkoristi naravno prisotne encime v presni hrani. To žal ne drži, saj se encimi v hrani, presni ali kuhani razgradijo pod vplivom klorovodikove kisline v želodcu, ko živilo zaužijemo. Od encimov v presno zaužiti hrani torej pravzaprav nimamo koristi.

Res je, da kuhanje lahko uniči ali zmanjša količino določenih koristnih snovi, kot so vodotopni vitamini, antioksidanti in nekatere nenasičene maščobne kisline. Po drugi strani pa kuhanje poveča dostopnost določenih snovi za naše telo. Nekatera hranila so namreč tesno vpeta v matriks živila in kuhanje pomaga sprostiti te snovi in jih naredi telesu bolj dostopne. Takšna primera sta npr. likopen v paradižniku in biotin v jajcih.


Na katera hranila je potrebno paziti pri presnojedstvu

Nekatera hranila najdemo pretežno v živilih živalskega izvora, zato je potrebno biti pri presnojedstvu ali veganstvu še posebej pozoren na njih. Spodaj predlagamo nekaj primernih prehranskih virov.

- vitamin B12 – običajen pivski kvas sicer ni najboljši vir tega vitamina, pa ga pogosto dodajajo pivskemu kvasu, ki je namenjen dopolnjevanju prehrane.

- vitamin D – koža ga proizvaja pod vplivom UV žarkov, zato do pomanjkanja lahko pride predvsem pozimi. Takrat si je dobro pomagati z dodatki vitamina D.

- železo – čeprav kar nekaj živil rastlinskega izvora vsebuje železo, se le-to nekoliko slabše vsrka v telo iz rastlin kot iz živil živalskega izvora, rastline pa vsebujejo tudi druge snovi, ki motijo absorpcijo železa v telo – več tukaj LINK Fe. Najdemo ga v stročnicah, žitih, kakavu, idr. Absorpcijo železa iz rastlinskih virov pospešuje vitamin C, ki ga najdemo v citrusih, papriki, ribezu, kiviju, jagodah in mnogem drugem sadju in zelenjavi.

- cink – cela žita, oreški in stročnice

- kalcij – tofu, narejen z dodatkom kalcijeve soli, nadomestki mleka (sojino, riževo, ipd.) so običajno obogateni s kalcijem, mandlji, ohrovt

- EPA in DHA – najdemo ju v morski hrani, nastajata pa tudi iz alfa-linolenske kisline (ALA), ki jo najdemo npr. v lanenih semenih. Pretvorba iz ALA v DHA in EPA je nekje do 10 %. Na tržišču že obstajajo določena prehranska dopolnila, ki vsebujejo EPA in DHA iz alg, namesto iz rib.


Zaključek

Prehrana, bogata z veliko sadja, zelenjave in žit, kuhanih ali surovih, je vsekakor koristna za naše telo. Pomembno pa je, da se takšnih dokaj ekstremnih načinov prehranjevanja, če že, lotimo premišljeno in z veliko mero načrtovanja, da bomo telesu res zagotavljali vse kar potrebuje. Če se zadev ne lotimo na ustrezen način, lahko svojemu telesu naredimo ogromno težko popravljive škode. Vsekakor naj se takšnih načinov prehranjevanja lotevajo izključno zdravi posamezniki, nikakor pa presnojedstvo ni priporočljivo za otroke.

 

 

 

Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org