Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb epigenetikaZa naše zdravje in dobro počutje je v določeni meri odgovoren tudi naš genski zapis. Podedovali smo ga od staršev, vendar so znanstveniki ugotovili, da na izražanje določenih genov vpliva tudi to, kar zaužijemo. Z nekaterimi sestavinami živil lahko vplivamo na večje ali manjše izražanje določenih genov.

Nekaj osnovnih pojmov za boljše razumevanje principa epigenetike

Genom predstavljajo vse dedne informacije organizma, katere se prenašajo s staršev na potomce. Določa vse morfološke in fiziološke lastnosti organizma (fenotip), ter je pomemben za njegov razvoj in delovanje. Sestavlja ga 64 navzkrižnih parov palčk (kromosomov), katere oblikujejo molekule DNA, ovite z beljakovinsko ovojnico (histon). Molekule DNA pa so zgrajene iz manjših enot – genov. Geni sodelujejo v procesu prepisovanja (transkripcije) dedne informacije, katera določa rast in razvoj organizma. Sam proces prepisovanja pa se odraža v morfologiji in fenotipu organizma, to imenujemo gensko izražanje.
 

Kaj vključuje pojem epigenetika?

Epigenetika (epi grško = zunaj) je področje v molekularni biologiji, ki se ukvarja s preučevanjem sprememb v izražanju genov, ki niso v povezavi s spremembami v zaporedju DNA (na nivoju transkripcije). Torej preučuje negenetske vplive na izražanje posameznih genov in dedovanje teh vplivov.
 

Princip delovanja epigenetike – model čebeleepigenetika1iStockphoto

Učinek epigenetike na fenotip lahko opišemo z modelom čebele. Ličinke čebel zrastejo v delavke ali v matice, odvisno od vrste hrane s katero se hranijo (cvetlični prah ali matični mleček). Določene molekule iz hrane se vežejo na del DNA, s tem pa preprečijo ali spodbudijo transkripcijo genov oz. povzročijo epigenetske spremembe, posledično imajo čebele razvit različen fenotip. Najbolj znana epigenetska sprememba je sprememba v metilacijskem vzorcu DNA, ki je specifičen za posamezen organizem, od njega pa je odvisen proces transkripcije. Sprememba tega vzorca prepreči transkripcijo, tako posledično ne pride do izražanja tega gena.
 

Vpliv hrane na epigenetske spremembe

Epigenetske spremembe lahko sproži tudi hrana. Zanimivo je, da z določenimi molekulami v živilih lahko vplivamo tako na preprečevanje izražanja slabih genov, kot tudi na večje izražanje pozitivnih genov.
Ena od metabolnih poti je odgovorna za metilacijo. Poznane so nekatere hranilne snovi, ki so ključne za to pot in sicer: folna kislina, vitamini B, S-adenozil metionin (SAM), saj donirajo svojo metilno skupino. Prehrana, bogata s temi snovmi, lahko hitro vpliva na izražanje genov, še posebej v času zgodnjega razvoja.
 

 Hranilo   Živilo   Vloga v epigenetski spremembi 
 Metionin   sezam, brazilski oreščki, ribe, paprika, špinača  sinteza SAM
 Vitamin B12  meso, jetra, školjke, mleko  sinteza metionina
 Folna kislina  listnata zelenjava, sončnična semena, kvas, jetra  sinteza metionina
 Vitamin B6   meso, zelenjava, oreščki  sinteza metionina
 Holin  jajčni rumenjak, jetra, soja, kuhana govedina, piščanec, teletina, puran  donor metilne skupine za SAM
 Genistein  soja, sojini izdelki  večja metilacija

Tabela: Hranila, ki vplivajo na naš epigenom in živila, v katerih se nahajajo
 

Študije na živalih so pokazale, da pomanjkanje donorjev metilnih skupin (folatov ali holinov v prehrani) v poznem plodu ali zgodnjem poporodnem razvoju povzroča določene regije genoma, ki niso oz. so manj metilirani za vse življenje. Posledično prehrana nosečnic, revna s folno kislino in holini, povzroči resne težave v razvoju možganov otrok, predvsem pri razvoju spomina. Pri odraslih nezadostnost metilirane prehrane prav tako vodi v zmanjšanje metilacije DNA, vendar so spremembe reverzibilne pri ponovni vzpostavitvi običajne, bolj metilirane prehrane.
 

Na podlagi posameznikovega nabora genov je mogoče podati priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki preko transkripcijskih faktorjev vplivajo na gene in s tem na določene bolezni. Za optimalno delovanje organizma bi morali vso hrano izbirati skladno z gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma, saj ima vsak človek edinstveno, specifično fiziologijo, ki pogojuje zanj optimalen način prehrane, vadbe in življenjskega sloga. Dokler pa naše genetske zasnove ne poznamo, pa veljajo splošna priporočila za zdravo in uravnovešeno prehrano.

 

 

 

Viri:

Choi S.W., Friso S. 2010. Epigenetics: A new Bridge between nutrition and health. Advances in nutrition, American Society for Nutrition, Advances in nutrition, 1, 8 - 16

http://wiki.fkkt.uni-lj.si

Slike: iStockphoto 

 

 

Pripravila: dipl. ing. živ. in preh. Tea Lišnić

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org