Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb korenčkov_sokNezdravo prehranjevanje, bogato z maščobami, sladkorji, poleg tega pa še sedeč in neaktiven način življenja, so dejavniki, ki vodijo v previsok indeks telesne mase in debelost. Posledično so tako srčno-žilne bolezni eden od problemov sodobne družbe. V študiji so proučevali vpliv sveže stisnjenega korenčkovega soka in njegovo antioksidativno delovanje ter s tem vpliv na srčno-žilne bolezni.


Sestava korenja

V korenju se skriva pravo bogastvo vitaminov in mineralov. V njem najdemo natrij, kalij, kalcij, magnezij, selen, železo, fosfor, žveplo, silicij, vitamine A (betakaroten), B, C, D, E, G in K ter folno kislino. Poleg vitamina C imajo v korenju antioksidativni učinek še betakaroteni in antocianini, ki so naravna barvila v korenju.


Raziskava o učinku pitja svežega korenčkovega soka in vplivu na srčno-žilne bolezni

Študija vpliva pitja svežega korenčkovega soka na zmanjšanje možnosti za nastanek srčno-žilnih bolezni je bila narejena na testirani skupini ljudi, ki je tri mesece vsak dan uživala 480 mL sveže iztisnjenega korenčkovega soka. Testirana skupina ljudi ni spreminjala svojih prehranjevalnih navad. Primerjali so vzorce krvi odvzete pred uživanjem soka in vzorce krvi testirancev analiziranih po uživanju korenčkovega soka. V vzorcih so ocenjevali različne rizične faktorje v krvi, ki bi lahko kazali na večje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Poleg tega pa so spremljali tudi spremembe v deležu telesne maščobe, indeksu telesne mase (ITM), krvnemu pritisku, holesterolu, oksidativnem stresu in peroksidaciji maščob.


Rizični dejavniki in večje tveganje za srčno-žilne boleznikorenjeFoto: Grant Cochrane

Raziskave so pokazale, da imajo ljudje s povišanim indeksom telesne mase (ITM), ki kaže na prekomerno telesno maso glede na višino, več težav s povišanim skupnim holesterolom, porušenim in neustreznim razmerjem med »slabim« (LDL) in »dobrim« (HDL) holesterolom (v korist slabega) in so posledično bolj podvrženi srčno-žilnim boleznim kot ljudje s primernim ITM. Za populacijo ljudi staro med 18 in 85 let (izvzeti so ljudje s povečanim deležem mišične mase in športniki) znaša optimalen ITM med 23 in 25. Primarni dejavnik, ki kaže na večjo možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni je tudi povišan krvni pritisk.


Rezultati študije

Trimesečno pitje korenčkovega soka je pri testiranih osebah povzročilo znižanje sistoličnega pritiska (tlak, ko srce požene kri po žili) približno za 5%. Na diastolični pritisk (tlak, ko srce počiva in nastane tišina) pa uživanje korenčkovega soka pa ni imelo vpliva. Prav tako se je pri testiranih osebah drastično povečal antioksidativni status telesa in znižanje sproščanja malondialdehida, enega od škodljivih produktov peroksidacije maščob, ki kaže na oksidativni stres organizma. Uživanje korenčkovega soka ni imelo vpliva na znižanje holesterola, trigliceridov v krvi, deleža telesne maščobe in indeksa telesne mase (ITM). Zaključek študije je torej pokazal, da uživanje korenčkovega soka vpliva na povečanje antioksidativnega statusa organizma in zniževanje škodljive peroksidacije maščob, neodvisno od ostalih rizičnih faktorjev v krvi, ki bi lahko privedli do srčno-žilnih bolezni.
Dejavniki, kot so povišan holesterol, trigliceridi v krvi, previsok indeks telesne mase in povišan delež telesne maščobe, so bolj odvisni od prehranjevalnih navad posameznika kot pa od oksidativnega stresa.


Antioksidativno delovanje korenčkovega soka in zmanjšanje peroksidacije maščob

β-karoteni in α-karoteni, ki so naravno prisotna barvila v korenju, so se izkazala kot odličen vir antioksidantov in so vplivala na zmanjšanje peroksidacije maščob. Prav tako so druga mikrohranila v korenju, kot so vlaknine, vitamin C in kalij vplivali na znižanje sistoličnega pritiska, ki je eden od primarnih rizičnih dejavnikov za nastanek srčno-žilnih bolezni. Znano je, da so ljudje v predelih sveta, kjer uživajo pretežno sredozemsko hrano, bogato z zelenjavo, manj podvrženi srčno-žilnim boleznim, kot pa ljudje s tipično »zahodnjaško« prehrano, bogato z nasičenimi maščobami in enostavnimi sladkorji.

 
 

Vir:

Potter A. S., Foroudi S., Stamatikos A., Patil B. S., Deyhim F. 2011. Drinking carrot juice increases total antioxidant status and decreases lipid peroxidation in adults. Nutrition Journal, 10:96

Slike: sxc.hu, freedigitalphotos.net 

 

 

Pripravila: Saša Rot, univ. dipl. inž. živil. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org