Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb beljakovine_efsaV okviru aktivnosti za določanje referenčnih vrednosti za vnos hranil je Evropska agencija za varno hrano (European Food Safety Authority - EFSA) spomladi pripravila priporočila za dnevni vnos beljakovin po starostnih skupinah.
 


Pomen beljakovin v povezavi s pripravo priporočil

Beljakovine organizem oskrbujejo z aminokislinami oziroma dušikom, kar je pomembno za sintezo in vzdrževanje okrog 25.000 različnih beljakovin ter drugih nebeljakovinskih snovi v telesu. Aminokisline se kot gradniki beljakovin uporabijo v številnih metabolnih poteh v organizmu.

Evropska komisija je zaprosila EFSA za posodobitev obstoječih referenčnih vrednosti za vnos hranil ob upoštevanju novih znanstvenih dognanj na nacionalni in internacionalni ravni. Priporočila predstavljajo ugotovljene količinske potrebe po določenem hranilu (v tem primeru beljakovin) za zagotavljanje oziroma krepitev zdravja za večino ljudi v populaciji glede na starost in spol. Strokovna skupina za dietetiko, prehrano in alergije je pri tem odločila, da je za določitev referenčnih vrednosti beljakovin ustrezen pristop upoštevanje dušikovega ravnovesja v organizmu. To ravnovesje kaže razmerje med vnosom dušika in izgubami tega z urinom, blatom, preko kože in drugih poti. Referenčne vrednosti za vnos beljakovin torej pomenijo tisto količino beljakovin, ki je zadostna za vzdrževanje ravnovesja dušika v telesu. Ob tem je upoštevana učinkovitost utilizacije beljakovin v organizmu ter kakovost zaužitih beljakovin. Strokovna skupina je v oziru na posebne lastnosti in potrebe obnovila tudi referenčne vrednosti za vnos beljakovin pri dojenčkih, otrocih, nosečnicah in materah med dojenjem.

Za dojenčke starosti pol leta se priporoča 1,31 g beljakovin na kilogram telesne mase dnevno (g/kg/dan),beljakovine efsa1foter.com s starostjo do 10 let pa se ta priporočila zmanjšajo na 0,91 g/kg/dan. Pri mladostnikih starosti 11 let znaša priporočeni dnevni vnos beljakovin 0,91 g/kg/dan za dečke in 0,90 za deklice, priporočeni vnos pa se do 18. leta starosti zmanjša na 0,86 g/kg/dan za mladostnike in 0,83 za mladostnice. Za odrasle se priporoča vnos 0,83 g/kg/dan. Pri starejših, predvsem sedečih odraslih so dnevne energijske potrebe v povprečju zmanjšane, kar pomeni tudi višje razmerje potreb beljakovine/energija. Zato prehrana starejših ljudi, ki niso fizično aktivni, lahko vsebuje ustrezno več beljakovin.

V času nosečnosti se priporoča dodaten vnos beljakovin za 1g v prvem, za 9g v drugem in za 28g v tretjem tromesečju nosečnosti. Med dojenjem znaša priporočilo za dodaten vnos beljakovin za 19g v prvih 6 mesecih dojenja, po tem obdobju pa za 13g.

Raziskave kažejo, da v večini evropskih držav glavnino beljakovin zaužijemo (75%) iz mesa in mesnih izdelkov, sledijo jim žita in žitni izdelki ter mleko in mlečni izdelki. Beljakovine v živilih se med seboj razlikujejo po vsebnosti aminokislin in njihovi esencialnosti. V primerjavi z živili živalskega izvora, rastlinska živila vsebujejo manj ugodna razmerja esencialnih aminokislin. S tehnološko predelavo hrane prihaja tudi do sprememb v sestavi in kakovosti beljakovin v živilih.




Viri:

European Food Safety Authority (EFSA). 2012. Scientific Opinion on Dietary Reference Values for protein. EFSA Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies (NDA). European Food Safety Authority, Parma, Italy. EFSA Journal, 10(2):2557

Referenčne vrednosti za vnos hranil. 2004. Ljubljana, Ministrstvo za zdravje.

 

 

 

Pripravila: Lidija Vertnik, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org