Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb prosti_radikaliKadar s svojim življenjskim slogom povzročimo, da se nam v organizmu kopičijo škodljive kisikove spojine in hkrati telesu ne zagotovimo zaščite proti tem spojinam, je telo podvrženo oksidativnemu stresu.
 

 

Reaktivne kisikove spojine predstavljajo množico reaktivnih molekul, nastalih iz molekularnega kisika. Molekularni kisik je v normalnem stanju relativno nereaktiven, ob preskoku elektronov v vzbujeno stanje pa postane močan oksidant. V taki obliki kisik dobi vlogo prekurzorja večine reaktivnih kisikovih spojin (vodikov peroksid, prosti radikali idr.) ter nekaterih dušikovih reaktivnih spojin.


Pod normalnimi pogoji so v celici reaktivne kisikove spojine in na drugi strani antioksidanti (npr. antioksidativni encimi) v ravnotežju. Kadar pa se v celici to ravnotežje poruši, pride do oksidativnega stresa, ki povzroča poškodbe celičnih struktur in elementov (uničevanje membran, beljakovin in DNK molekul). Kljub antioksidativni obrambi pa se napake na proteinih in DNK sčasoma kopičijo, kar se pri organizmu kaže kot staranje.


Oksidativni stres že v zgodnejših obdobjih življenja vpliva na pojav številnih kroničnih bolezni kot so prosti radikali1freedigitalphotos.netmetabolni sindrom, sladkorna bolezen tipa 2, kardiovaskularne bolezni in različne vrste raka. Dobro zaščito pred oksidativnim stresom si bomo zagotovili z uživanjem živil, ki vsebujejo vitamine, karotenoide, polifenolne spojine in druge antioksidativne snovi. Uživanje sadja in zelenjave zato dokazano zmanjša možnost nastajanja prostih radikalov v telesu, kar posledično pomeni manj oksidativnih poškodb. Številne raziskave dokazujejo tudi, da zgolj s vitaminskimi prehranskimi dopolnili teh poškodb ne preprečimo.


Pri oceni tveganja za nastanek oksidativnega stresa oziroma stopnje že prisotnih kazalcev tega pojava v organizmu se uporabljajo kemijske in biokemijske analize krvi. Eden od kazalcev je oksidirani LDL holesterol v arterijski steni, ki povzroča okvare in pospešuje razvoj aterosklerotičnega procesa, zato je za organizem ugodneje, če je ta kazalec oksidativnega stresa čim nižji. Nasprotno pa druga dva kazalca oksidativnega stresa (skupna antioksidativna kapaciteta in encim glutation peroksidaza) predstavljata obrambo organizma - interpretiramo ju kot sposobnost organizma, da se zaščiti pred nastankom in posledicami oksidativnega stresa, torej naj bi imela pri meritvah čim višje vrednosti.


V eni novejših raziskav so pri 246 študentih iz Brazilije in Španije dokazovali vpliv uživanja različnih količin sadja in zelenjave na kazalce oksidativnega stresa. Pri skupini študentov, ki je uživala najvišje količine sadja in zelenjave, so rezultati pokazali statistično pomembno višje vrednosti antioksidativne kapacitete in višjo aktivnost encima glutation peroksidaze ter nižje koncentracije oksidiranega LDL holesterola. Analiza rezultatov zgolj z vidika vnosa vitamina C in vlaknin je pokazala podobno: višji je bil vnos vitamina C in vlaknine, višje so bile vrednosti antioksidativne kapacitete in aktivnost glutation peroksidaze. Skupina študentov, ki je uživala največje količine sadja in zelenjave, pa je imela tudi v splošnem bolj zdrav življenjski slog s pogostejšim izborom tudi drugih koristnih živil, z več gibanja ter izogibanjem škodljivim razvadam. Kljub temu je po uteženju rezultatov povezava med uživanjem sadja in zelenjave ter kazalci oksidativnega stresa ohranila prvoten trend.


Izsledki te in mnogih drugih raziskav jasno kažejo, da višji vnos sadja in zelenjave lahko učinkovito zmanjša pojav oksidativnega stresa v organizmu ter njegovih posledic na naše zdravje. Poleg pestre izbire sadja in zelenjave so lahko rastlinska olja, semena, domači čaji in začimbe prav tako dobri viri zaščitnih snovi. Redno gibanje ter izogibanje kajenju in stresu pa je za dobro zaščito pred škodljivi snovmi ravno tako velikega pomena.

 

 

 

Viri:

Hermsdorff1 H.H.M., K.,B.,F. Barbosa, A.C. P. Volp et al. 2012. Vitamin C and fibre consumption from fruits and vegetables improves oxidative stress markers in healthy young adults. British Journal of Nutrition, 107, 1119–1127.

Borut Poljšak in sod. 2007. Antioksidanti v prehrani: varnost, zdravje in potencialna tveganja. Posvetovanje: Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika, 7. december 2007.

 

 

Pripravila: Lidija Vertnik, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org