Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb vitamin_APomanjkanje vitamina A je pogost vzrok za slepoto pri otrocih, predvsem v nerazvitih državah. V živilih najdemo različne snovi, ki jih naše telo lahko izkoristi za pokrivanje potreb po vitaminu A.
 



Funkcije vitamina A

Ime vitamin A se nanaša na retinol in provitamine A, kot so beta katoten in nekateri drugi karoteni, ki se v procesu presnove lahko pretvorijo v retinol. Retinol najdemo izključno v živilih živalskega izvora, proizvajajo ga tudi nekatere bakterije. Beta karoten in druge karotene najdemo v živilih rastlinskega izvora, v telesu pa se s procesom oksidacije lahko pretvorijo v retinol. Poznamo tudi retinojsko kislino, ki nastane iz retinola in ima prav tako določene pomembne biološke funkcije.


Vitamin A ima pomembno vlogo pri zagotavljanju dobrega vida, imunskem sistemu in razvoju celic in tkiv. Glavni fiziološko aktivni obliki vitamina A sta retinaldehid, ki je pomemben za dober vid in retinojska kislina, ki regulira rast in izgradnjo kože ter sluznic in njihovo delovanje.

Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za vitamin A odobrila naslednje zdravstvene trditve, ki se lahko uporabljajo na živilih, ki so dober vir tega vitamina:

- ima vlogo pri presnovi železavitamin A1

- prispeva k ohranjanju zdravih sluznic

- prispeva k ohranjanju zdrave kože

- ima vlogo pri ohranjanju vida

- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema

- ima vlogo pri specializaciji celic


Absorbcija vitamina A

V telesu se absorbira približno 70 – 90 % retinola in le 3 % zaužitih karotenoidov. Približno 8 ur je potrebno, da se zaužiti karotenoidi pojavijo v krvi. Iz beta karotena lahko v celicah stene tankega črevesa s pomočjo encimov nastane retinal, ki se presnovi v retinol. Iz retinola z oksidacijo nastane tudi nekaj retinojske kisline. Retinol in karotenoidi vstopajo v krvni obtok in se po njem prenašajo s pomočjo hilomikronov. Iz hilomikronov lahko te snovi izkoriščajo tudi tkiva, večina pa potuje v jetra. V jetrih se tvori zaloga estrov retinola in maščobnih kislin, ki pri odraslih zadostuje za pokrivanje potreb tudi do enega leta. Poleg jeter, se vitamin A shranjuje tudi v pljučih, dihalni sluznici, očeh, želodčni in črevesni sluznici in nekaterih drugih tkivih.


Pomanjkanje vitamina A

Prvi klinični znak pomanjkanja vitamina A je nočna slepota, ki se lahko razvije v hude poškodbe vida in trajno slepoto. Zaradi pomanjkanja lahko pride tudi do oslabitve imunskega sistema, kar se lahko kaže že pri manjšem pomanjkanju. Hujša pomanjkanja vitamina A so v razvitih zahodnih državah precej redka, v državah v razvoju pa so eden glavnih vzrokov slepote in velike smrtnosti otrok.

Pri odraslih, ki pogosto uživajo alkohol in/ali barbiturate (nekatera uspavala), pride zaradi poškodb jeter do zmanjšanih jetrnih rezerv vitamina A.


Predoziranje vitamina A

Vitamin A je strupen tako ob enkratnem prevelikem vnosu, kot ob pogostem preseganju zgornjih dovoljenih vrednosti, zato je potrebno biti previden pri jemanju različnih prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin A. Tudi jetra vsebujejo precej retinola, zato je treba biti previden ob pogostem uživanju, tudi zaradi vsebnosti holesterola. Sprejemljiva količina je nekje 1 - 3x mesečno. Pazljive naj bodo tudi nosečnice, ki naj predvsem v prvi tretjini nosečnosti poleg uživanja s hrano ne bi jemale prehranskih dopolnil z vitaminom A.


Prehranski viri in dnevne potrebe po vitaminu A

 Starost   mg retinolnih ekvivalentov dnevno (moški)   mg retinolnih ekvivalentov dnevno (ženske) 
 do 4 mesece   0,5  0,5
 4 - 12 mesecev   0,6  0,6 
 1 - 4 leta  0,6  0,6
 4 - 7 let  0,7  0,7
 7 - 10 let  0,8  0,8
 10 - 13 let  0,9   0,9
 13 - 15 let  1,1  1
 15 - 19 let  1,1  0,9

1 mg retinolnega ekvivalenta = 1 mg retinola = 6 mg beta karotena = 12 mg drugih provitamin A karotenoidov. 1 IE = 0,3 µg retinola.

Nosečnice potrebujejo od 4. meseca nosečnosti dalje 1,1 mg retinolnih ekvivalentov dnevno, doječe matere pa 1,5 mg. 

Kot smo že omenili, se v živilih živalskega izvora vitamin A nahaja kot retinol. Ker pa je prosti retinol kemijsko nestabilen, se v živilih nahaja v obliki retinil palmitata. Bogati viri so jetra, polnomastni mlečni izdelki, obogatene margarine, mastne ribe in ledvice.


V rastlinskih živilih retinola ne najdemo, saj se tam vitamin A nahaja v obliki provitaminov A, kot so beta karoten in drugi karotenoidi. Biološka razpoložljivost (absorbcija,vitamin A_2 izkoristek) beta karotena, oziroma njegova pretvorba v vitamin A precej niha in je v veliki meri odvisna od posameznikovih razlik v absorbciji maščob, manj pa je odvisna od prisotnosti maščob. Količina maščob sicer izboljša vsrkavanje v maščobi topnih vitaminov v telo, vendar je mogoče beta karoten absorbirati tudi brez prisotnosti maščob. Izkoristek beta karotena iz zelenjave je odvisen predvsem od načina priprave- pri korenju predvsem od poškodovanja rastlinskih celic- pridobivanje soka in blanširanje omogočata boljšo izrabo beta karotena. Iz surovo zaužitega korenja se beta karoten praktično ne absorbira. Njegovo absorbcijo lahko moti tudi velika količina zaužitega pektina, ki sicer spada med topne vlaknine.


Karotenoidi so sicer tudi antioksidanti in zmanjšujejo tveganje za nastanek določenih vrst raka. Karotenoidi se kopičijo v krvni plazmi in maščobnem tkivu in več, ko jih zaužijemo, večja je zaščita. Z rednim uživanjem sadja in zelenjave tako poskrbimo tudi za primeren vnos karotenoidov.


Dobri viri karotenov so zelena zelenjava in rumeno, oranžno in rdeče obarvana sadje in zelenjava, kot so npr. paradižnik, špinača, ohrovt, brokoli, solata, stročji fižol, paprika in drugi.


Vsebnost vitamina A v 100 g posameznih živil

 Živilo   mg retinolnega ekvivalenta   % PDV* 
 telečja jetra   8   1000
 kuhano korenje   5  625
 špinača  3   375
 paradižnik  0,2  25
 rdeča paprika  0,9  113
 kuhan brokoli  0,5  63

* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za vitamin A znaša 0,8 mg retinolnih ekvivalentov.

1 mg retinolnega ekvivalenta = 1 mg retinola = 6 mg beta karotena = 12 mg drugih provitamin A karotenoidov.


Stabilnost vitamina A

Vitamin A je občutljiv na kisik, svetlobo in kislo okolje. Na toplotno obdelavo je načeloma dobro odporen.

 

 

Viri:

Ottaway P.B. Food fortification and supplementation. ZDA, Woodhead Publishing Limited, 2008.

Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.

Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.

D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]

Slike: foter.com

 

 

Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org