Prehrana

Tiamin (vitamin B1)

thumb tiaminV 19. stoletju je bilo pomanjkanje tega vitamina pogost vzrok za okvaro živčnega sistema in bolezen beri beri. Do tega je prihajalo predvsem zaradi enolične prehrane z belim rižem. Danes v razvitem svetu te bolezni skoraj ni več.
 


Funkcije tiamina

Tiamin, oziroma vitamin B1 je v vodi topen vitamin. Pomembno vlogo ima v delovanju živčevja, natančneje pri prevajanju živčnih signalov med celicami živčevja. Deluje kot kofaktor pri nekaterih encimskih reakcijah v metabolizmu ogljikovih hidratov in aminokislin, vzdržuje pa tudi normalno delovanje možganov.

Tudi evropska agencija za varnost hrane, EFSA je potrdila kar nekaj zdravstvenih trditev v zvezi s tiaminom za uporabo na živilih, ki so viri tega vitamina. Trenutno dovoljene trditve so sledeče:

- prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije

- prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema

- prispeva k normalnim fiziološkim funkcijam

- prispeva k normalnemu delovanju srca


Absorbcija tiamina

Tiamin, ki ga zaužijemo s hrano in se nahaja v fosfatni obliki, encimi v prebavnem traktu najprej hidrolizirajo. Fosfatna oblika je značilna predvsem za živila živalskega izvora, ne fosfatna pa je prisotna v rastlinskih živilih. Tiamin se v dvanajstniku in tankem črevesu absorbira v kri. Tiamin je prisoten v krvni plazmi, od koder ga lahko pridobijo tkiva, ki ga potrebujejo. Bakterije v črevesju lahko proizvajajo večje količine tiamina v prosti obliki, ki se prav tako lahko absorbira v telo. V telesu odraslega človeka je v povprečju shranjenih 30 mg tiamina, od tega je približno polovica shranjena v mišicah, nekaj tudi v jetrih in ledvicah.

Tiamin iz telesa izločamo z urinom, pa tudi z znojem. Kadar se močno potimo lahko pride tudi do večjih izgub tega vitamina.


Pomanjkanje tiaminatiamin1foter.com

Zgodnji znaki pomanjkanja tiamina so motnje v presnovi ogljikovih hidratov, anoreksija, hujšanje, oslabelost mišic, apatija, zmedenost in razdražljivost. Lahko pride tudi do okvar živčevja in odpovedi srca. Pogosto se pomanjkanje pojavi pri alkoholikih in pogostih uživalcih narkotikov, saj te snovi ovirajo absorbcijo tiamina.


Prehranski viri in dnevne potrebe po tiaminu

Odrasli moški potrebujejo dnevno 1,2 mg tiamina, ženske pa 1 mg.

Pri kroničnem uživanju alkohola se potrebe močno povečajo, saj alkohol ovira absorbcijo tiamina. Potrebe se povečajo tudi med nosečnostjo in sicer za 0,2 mg dnevno. Neugodni učinki visokih odmerkov tiamina sicer niso znani.

Dobri prehranski viri tiamina so kvas, stročnice, polnozrnata žita, oreščki, svinjina, jetra, tuna in krompir.


Vsebnost tiamina v 100 g nekaterih živil

 Živilo   Vsebnost tiamina v 100 g živila   % PDV* 
 suhi pivski kvas   22 mg (1 žlička vsebuje 1,1 mg)   1 žlička = 100 % 
 kuhan krompir  0,106 mg  10 %
 tuna  0,278 mg  25 %
 rdeči fižol  0,362 mg  33 %
 svinjina  0,624 mg  57 %

* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za tiamin znaša 1,1 mg.

 

Stabilnost tiamina

Do večjih izgub tiamina iz živil prihaja med kuhanjem v vodi, pri čemer se večje količine tiamina izločijo v vodo. Nestabilen je tudi pri visokih temperaturah, v bazičnem okolju (npr. če dodamo med kuhanjem fižola v vodo sodo bikarbono, da se fižol hitreje skuha) in ob dodatku žvepla (konzervans za suho sadje, vino).

Absorbcijo tiamina ovirajo nekatere komponente čaja, organske kisline, kot je npr. askorbinska pa absorbcijo pospešujejo.

 

 

 

Viri:

Ottaway P.B. Food fortification and supplementation. ZDA, Woodhead Publishing Limited, 2008.

Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.

Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.

D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]

http://ndb.nal.usda.gov

Slike: freedigitalphotos.net, foter.com

 

 

 

Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org 

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Podrobne informacije.