Spojine kobalamini so značilne za živila živalskega izvora, skupno pa jih imenujemo vitamin B12. Pomemben je za nemoten potek mnogih presnovnih reakcij v našem telesu, ključen pa je tudi v obdobju nosečnosti in dojenja.
Funkcije vitamina B12
Vitamin B12 je v vodi topen vitamin, poznamo pa različne spojine, ki jih smatramo kot vitamin B12, to so kobalamini. Vsem je skupno to, da v molekuli vsebujejo kobaltov atom, od tod tudi ime kobalamini. V organizmu ta vitamin deluje kot koencim – skupaj z encimi vpliva na potek pomembnih reakcij v našem telesu. Sodeluje pri presnovi maščobnih kislin in aminokislin, sintezi DNK in beljakovin ter pri presnovi folata.
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za uporabo na označbah živil, ki so dober vir vitamina B12, odobrila naslednje zdravstvene trditve:
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- prispeva k delovanju živčnega sistema
- prispeva k presnovi homocisteina
- prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju
- ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema
- prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti
- ima vlogo pri delitvi celic
Absorbcija vitamina B12
V našem telesu vitamin B12 sicer tvorijo bakterije v debelem črevesu, vendar ga organizem absorbira že nad mestom nastajanja - iz tankega črevesa, zato je telo odvisno predvsem od prehranskih virov vitamina B12. V živilih je vitamin B12 večinoma vezan na beljakovine. Absorbcija vitamina B12 je sicer precej kompleksna, bolj kot pri drugih hranilih. Pri zdravih ljudeh se iz hrane absorbira približno 50 % zaužitega vitamina B12.
Pomanjkanje vitamina B12
Pomanjkanje se pojavi predvsem ob prehrani, ki popolnoma izključuje meso, mlečne izdelke in jajca (veganstvo). Tovrstno prehranjevanje mater med nosečnostjo oziroma dojenjem je zato lahko zelo nevarno, saj pomanjkanje vitamina B12 pri dojenčkih vodi v nevrološke, metabolne in hematološke okvare ter motnje. V kasnejših življenjskih obdobjih se pomanjkanje vitamina kaže največkat v obliki motenj nastajanja celic v kostnem mozgu, kar pripelje do slabokrvnosti s karakteristično velikimi rdečimi krvnimi telesci (megaloblastična anemija). Drastično pomanjkanje pa lahko povzroči tudi degeneracijo določenih predelov hrbtnega mozga (munikularna mieloza), kar lahko povzroči trajne okvare živčnega sistema. Pri pomanjkanje vitamina B12 lahko pride tudi do slabega spomina in demence, pojavijo pa se lahko tudi neplodnost in spontani splavi.
Predoziranje vitamina B12
Škodljivost previsokih odmerkov vitamina B12 ni znana.
Prehranski viri in dnevne potrebe po vitaminu B12
Otroci od 13. leta dalje in odrasli potrebujejo 3 µg vitamina B12 dnevno. Potrebe po vitaminu B12 se povečajo v nosečnosti (3,5 µg dnevno) in pri dojenju (4 µg).
Najizdatnejše količine vitamina B12 bomo našli v živilih živalskega izvora: v jetrih (lahko tudi do 60 µg/100g), ledvicah (15 – 20 µg/100g), školjkah (10 – 20 µg/100g), skušah in slanikih (cca. 10 µg/100g), jajcih (do približno 5 µg/100g) in mesu (do približno 3 µg/100g).
Rastline same po sebi ne sintetizirajo vitamina B12. Proizvajajo ga bakterije. Lahko ga sicer najdemo v rastlinskih živilih, ki so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje), a le v sledovih, zato teh živil ne štejemo med vire vitamina B12. Ravno zaradi tega v primerih strogega veganstva lahko prihaja do hujšega pomanjkanja vitamina B12, zato se priporoča dopolnjevanje prehrane z živili, ki so obogatena z vitaminom oziroma jemanje prehranskih dodatkov.
Nekaj vitamina B12 vsebujejo tudi določene alge.
Vsebnost vitamina B12 v 100 g nekaterih živil
| Živilo | Vsebnost vitamina B12 (µg) | % PDV* |
| raki | 10 | 400 |
| hobotnica | 10 | 400 |
| telečja jetra | 60 | 2400 |
| piščančja prsa | 0,4 | 16 |
| svinjina | 0,7 | 28 |
| govedina | 1,4 | 56 |
| jajca | 2 | 80 |
| nekatere alge | 2 | 80 |
* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za vitamin B12 znaša 2,5 µg.
Stabilnost vitamina B12
Vitamin B12 je stabilen pri toplotni obdelavi in na zraku, najbolj pa mu škoduje močna svetloba. Pri skrbni pripravi v tradicionalni prehrani prihaja do okrog 12% izgub vitamina iz živil.
Viri:
Allen L.H. 2012. Vitamin B-12. Adv Nutr. 3: 54-55
http://www.foodcomp.dk
Allen L., de Benoist B., Dary O., Hurrell R. 2006. Guidelines on food fortification with micronutrients. World Health Organization and Food and Agriculture Organization of the United Nations.
Ottaway P.B. Food fortification and supplementation. ZDA, Woodhead Publishing Limited, 2008.
Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.
Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.
D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]
Slike: http://www.freedigitalphotos.net
Pripravili: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol. in Lidija Vertnik, univ. dipl. inž. živ. tehnol.
