Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb vitD1Vitamin D je gotovo nekaj posebnega, saj se lahko pod vplivom UV svetlobe iz sončnih žarkov sintetizira v koži. Poleg tega ima velik pomen pri uravnavanju metabolizma kalcija, ki je pomemben pri vzdrževanju zdravja kosti in mišic.

 

Funkcije vitamina D

Vitamin D je topen v maščobi in se nahaja v dveh oblikah, kot vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol) Vitamin D2 je v rastlinskih živilih, medtem ko vitamin D3 zasledimo v živilih živalskega izvora. Vitamin D3 se lahko ob sončni svetlobi pod vplivom UVB žarkov sintetizira tudi v koži.

Najpomembnejša funkcija vitamina D je vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja s tem, da povečuje njuno absorbcijo v črevesju. Poleg tega vitamin D vpliva tudi na rast kosti in vezivnih tkiv.


Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za uporabo na označbah živil, ki so dober vir vitamina D, odobrila naslednje zdravstvene trditve:

- prispeva k normalni absorbciji/uporabi kalcija in fosforja

- prispeva k normalni ravni kalcija v krvi

- prispeva k ohranjanju zdravih kosti

- prispeva k delovanju mišic 

- prispeva k ohranjanju zdravih zob

- prispeva k delovanju imunskega sistema

- ima vlogo pri delitvi celic
 

Absorbcija vitamina DvitD

Zaužiti vitamin D se v tankem črevesju učinkovito (ca. 80%) absorbira po mehanizmu, značilnem za maščobotopne molekule ter se nato preko limfnega sistema hitro prenese v jetra, kjer se presnovi. V naši koži nastaja vitamin D3, ki poteka v dveh stopnjah. Za prvo stopnjo so potrebni UVB žarki, druga pa poteka tudi ponoči iz produktov, ki so nastali v prvi stopnji. Ob normalni izpostavljenosti sončnim žarkom se v koži sintetizira 20-50 µg vitamina D dnevno. S sončenjem ni mogoče preseči primernih količin vitamina D, saj ga telo tvori le toliko, kot ga potrebuje. Biološki dostopnosti vitamina D2 in D2 sta precej podobni. Učinek enega večjega odmerka vitamina D je zelo podoben, kot če enako visok odmerek razdelimo na več manjših preko celotnega dneva, kar sicer ne velja za vse vitamine.


Pomanjkanje vitamina D

Pomanjkanje vitamina D pri dojenčkih in majhnih otrocih povzroča rahitis, pri katerem opazimo odebelitve na hrustancih, deformacije skeleta ter manjšo moč mišic.

Izrazito prenizek nivo vitamina D pri odraslih vodi do razgradnje kosti. Lahko pride celo do spontanih zlomov kosti. Pomanjkanje prispeva tudi k nastanku osteoporoze v starosti. Zaradi pomanjkanja vitamina D lahko pride tudi do slabše absorbcije kalcija.

Blagi znaki, ki nakazujejo na pomanjkanje vitamina D so izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh.


Predoziranje vitamina D

Prevelik vnos vitamina D lahko privede do hiperkalciurije in hiperkalcemije ter kalcifikacije mehkih tkiv.


Prehranski vnos in dnevne potrebe po vitaminu D

Pomanjkanje vitamina D je zdravstveni problev v svetu in tudi v Sloveniji. Predšolski otroci naj bi po slovenskih študijah dosegali približno 21 % priporočenega dnevnega vnosa, mladostniki pa 60 %, kar kaže na slabo pokrivanje potreb po vitaminu D. Problem zadostnega vnosa vitamina D se pojavlja predvsem pozimi, saj je izpostavljenost sončni svetlobi veliko manjša kot poleti.

Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) potrebujejo odrasli dnevno 20 µg. To količino lahko dobimo bodisi s hrano, ali pa preko tvorbe v koži pod vplivom sonca. Natančne potrebe je sicer težko določiti, saj je težko oceniti količino vitamina D, ki ga telo tvori samo. Pozimi, ko je manj sonca in naše telo težje samo tvori vitamin D, ga moramo zato s hrano vnestni nekoliko več kot poleti, ko je sonca dovolj.

Le malo živil vsebuje vitamin D v omembe vredni količini. To so mastne ribe, ribje olje, jetra ter jajčni rumenjak. Rastlinska živila vsebujejo zelo majhne ali pa nične količine vitamina D.


Vsebnost vitamina D v 100 g posameznih živil

 Živilo   Vsebnost vitamina D (µg)   % PDV* 
 losos  30  600
 telečja jetra   0,25  5
 jajčni rumenjak   4  80
 ribje olje  250  5000

* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za vitamin D znaša 5 µg.

 

Stabilnost vitamina D

Vitamin D je še najbolj občutljiv na svetlobo in kisik, na toploto pa ne.

 


Viri:

I. Pravst, C. Hlastan Ribič. 2012. Ključna hranila za zdravje okostja. Farmacevtski vestnik.

Lee J. H., O'Keefe J. H., Bell D., Hensrud D. D., Holick M. F. 2008. Vitamin D Deficiency. An Important, Common, and Easily Treatable Cardiovascular Risk Factor? Journal of the American College of Cardiology, 52, 24: 1949-1956

Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.

Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.

D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]

Slike: freedigitalphotos.net

 

 

 

Pripravili: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živil. tehnol. in Mojca Dovjak, univ. dipl. inž. živil. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org