Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb kompulzivno_prenajedanjeKompulzivno prenajedanje je motnja hranjenja, ki se kaže v spremenjenem odnosu do hrane, vzrok za to pa so lahko različne duševne stiske. Za kompulzivno prenajedanje je značilno zauživanje velikih količin hrane naenkrat, čemur sledi občutek krivde in depresije.
 



Kaj so motnje hranjenja?

Motnje hranjenja spadajo med duševne motnje, kažejo pa se v spremenjenem odnosu do hrane. Vzrok za njihov nastanek so različne duševne in čustvene stiske. Navzven se kažejo kot prenajedanje, bruhanje, zloraba odvajal, diuretikov in pretirana telesna aktivnost.

Med motnje hranjenja spadajo anoreksija nervoza, bulimija nervoza, nespecifične motnje hranjenja in kompulzivno prenajedanje.


Kompulzivno prenajedanjekompulzivno prenajedanje1

Kompulzivno prenajedanje se razlikuje od ostalih motenj hranjenja. Gre za to, da pri kompulzivnem prenajedanju posameznik v kratkem času zaužije velike količine hrane, čemur sledita neugodje in obsojanje samega sebe. Kompulzivno prenajedanje je pogosto povezano s specifičnimi dogodki. Kompulzivno prenajedanje je povezano z obremenjevanjem s telesno težo in postavo.


Diagnostična merila kompulzivnega prenajedanja:

- ponavljajoče epizode prenajedanja, za katere je značilno zaužitje velikih količin hrane in izguba občutka nadzora nad količino pojedene hrane

- med t.i. epizodo kompulzivnega prenajedanja hranjenje poteka hitreje kot običajno

- kompulzivno prenajedanje poteka dokler ne nastopi občutek neprijetne sitosti

- oseba, ki se kompulzivno prenajeda, zaužije velike količine hrane, čeprav ni lačna

- zaradi sramu hranjenje lahko poteka v samoti, po kompulzivnem prenajedanju se pojavi občutek gnusa, depresije, oz. krivde

- s kompulzivnim prenajedanjem je povezana očitna stiska

- kompulzivno prenajedanje se zgodi povprečno dvakrat tedensko in traja vsaj šest mesecev

- kompulzivno prenajedanje nima za posledice bruhanja, stradanja ali prekomerne telesne dejavnosti, da bi s tem kompenzirali prenajedanje


Kompulzivno prenajedanje je odvisnost

Kdor se kompulzivno prenajeda, pogosto posega po prečiščenih ogljikovih hidratih, npr. sladkorju, kruhu in testeninah in po mastni hrani. Takšna hrana namreč stimulira izločanje endorfinov in posledično vpliva na boljše počutje-umirja, otopi občutke in čustva, ublaži bolečino . Sčasoma lahko kompulzivno prenajedanje privede do zasvojenosti od hrane, kar se zdravi kot ostale oblike zasvojenosti. Oseba, ki je zasvojena z ogljikovimi hidrati in/ali maščobami, podobno kot alkoholiki občuti simptome abstinence. Kompulzivno prenajedanje je huda oblika zasvojenosti, od katere je težko okrevati, saj je hranjenje samo po sebi zadovoljujoče in nujno za preživetje in se ji ni mogoče odpovedati, tako kot nekaterim drugim zasvojljivim snovem, npr. cigaretam ali alkoholu.

 

 

 

Vir:

J. Moro, M. Černelič Bizjak. 2012. Kompulzivno prenajedanje in vloga prehranskega svetovalca-dietetika pri zdravljenju kompulzivnega prenajedanja. Dietetikus. ISSN: C 501 – 8595.

Slike: freedigitalphotos.net

 

Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org