Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb epigenetika1Večina Slovencev in prebivalcev mnogih drugih Evropskih držav ima zelo odklonilen odnos do gensko spremenjene hrane. Morda je to tudi prav, saj živimo v deželi, kjer bi lahko izkoristili možnosti ekološkega kmetovanja in ljudem nudili kakovostno in tradicionalno hrano. 


Kaj so geni?

Genski zapis ima vsako živo bitje na Zemlji. Od genov je odvisno, ali bo neko bitje rastlina, žival ali pa človek - geni torej določajo lastnosti, ki jih bo neko bitje imelo. Genski zapis se nahaja v jedru vsake celice. Gre v resnici za dolge verige molekul DNK, ki v svoji kemijski zgradbi nosijo navodila za biološke procese, ki potekajo v organizmu (rast, izločanje hormonov, prebava, izdelovanje krvnih telesc, itd.). Informacija, ki je shranjena v molekuli DNK, se v procesu celične delitve prenaša naprej na nove (hčerinske) celice. Preko DNK se po navodilih ustvarjajo tudi beljakovine, ki uravnavajo telesne funkcije. Za naš izgled in delovanje telesa so torej odgovorni geni, manjši vpliv pa ima seveda tudi okolje, v katerem živimo.


Gensko spremenjeni organizmi (GSO)

Tako imenujemo žive organizme, pri katerih je bil genski zapis (DNK) umetno spremenjen. To pomeni, da je bil genski zapis spremenjen drugače, kot z naravno rekombinacijo, do katere prihaja v naravi spontano ali s križanjem, s katerim je pridobljena večina vrst, ki jih danes gojimo. Uporaba sodobne biotehnologije omogoča, da gene uspešno prenesemo iz enega organizma na drugega. V naravi je to mogoče le med osebki istih vrst, z biotehnološkimi postopki pa je to možno tudi med različnimi vrstami. Na ta način je mogoče v rastline prenašati gene povsem drugih rastlin, ali pa celo živali. Gensko spremenjene rastline (GSR), ki se najpogosteje pridelujejo, so soja (skoraj 60 % celotne tržne pridelave vseh gensko spremenjenih rastlin), koruza (približno 25 % celotne tržne pridelave gensko spremenjenih rastlin), bombaž in oljna ogrščica. Z genskimi spremembami se je v te rastline vgradilo gene, ki so omogočili odpornost na določene škodljivce, neobčutljivost na izbrana škropiva, ali pa celo oboje. Proizvajalci semena takšnih rastlin seveda patentno zaščitijo in prodajajo po precej višjih cenah, hkrati pa so to pogosto hkrati tudi prodajalci škropiv in gnojila, ki so potrebna za rast takšnih gensko spremenjenih rastlin. Največ gensko spremenjenih rastlin raste v ZDA in Argentini, vodilno podjetje pri trženju GSR v svetu pa je družba Monsanto.


Kakšne so skrbi?

Gensko spremenjeni organizmi (GSO) lahko vsebujejo snovi, ki jih naše telo naravno v njih ni vajeno, kar gmofreedigitalphotos.netlahko povzroča nepričakovane alergijske reakcije in druge težave. Gensko spremenjene rastline bi lahko torej zaradi njim ne lastnih genov proizvajale določene snovi, ki bi lahko povzročile alergije pri ljudeh, ki na to živilo drugače niso alergični.

Drug problem, ki se večkrat izpostavlja pri gensko spremenjenih rastlinah, pa je ekološki. Širjenja cvetnega prahu gensko spremenjenih rastlin ne moremo kontrolirati in s takšnim širjenjem se širijo povsem novi geni tudi na običajne sorte, ki niso bile gensko spremenjene. Cvetni prah npr. gensko spremenjene koruze lahko enostavno zaide na polja običajne koruze, ki bi lahko sprejela novo gensko informacijo, kar se izražala tudi v njenih lastnostih. Nekatere strokovnjake morda upravičeno skrbi, da bi to lahko vodilo do rušenja raznovrstnosti sort in ekosistema, v katerem smo neločljivo povezani rastline, živali in ljudje. Velika skrbnost pri tem je vsekakor na mestu.


Kje vse se že uporablja genska tehnologija?

- v farmaciji (zdravila, gensko zdravljenje, itd.)
- biotehničnih proizvodih v industriji (npr. encimi v pralnem prašku)
- pridelava kmetijskih rastlin (izboljšanje prehranske vrednosti, odpornost proti škodljivcem, itd.)
- izboljšanje kakovosti hrane


Označevanje izdelkov, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme

V Sloveniji in na celotnem območju EU velja obvezno označevanje živil, ki vsebujejo ali so proizvedeni iz gensko spremenjenih organizmov (GSO). Izdelki, ki so proizvedeni iz GSO, morajo biti označeni z besedami »gensko spremenjen« oziroma »proizveden iz gensko spremenjenega (ime organizma)«. Mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov, živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo ni potrebno posebej označiti, kakor tudi ne fermentiranih izdelkov proizvedenih s pomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov (npr. jogurti, siri). Enako velja za živila, pri katerih so bili uporabljeni encimi, proizvedeni iz gensko spremenjenih mikroorganizmov. Označevanje ni potrebno tudi za živila, ki vsebujejo največ 0,9% dovoljenega gensko spremenjenega organizma, pod pogojem, da je njegova prisotnost v izdelku naključna in tehnično neizogibna, kar mora proizvajalec tudi dokazati.

Če se hočemo takšnim izdelkom izogniti, preberimo informacije na deklaraciji, ali pa kupujmo ekološka živila, kjer uporaba GSO ni dovoljena.


Ali tudi v Sloveniji gojimo gensko spremenjene vrste?

V Sloveniji je trenutno sicer dovoljeno gojiti gensko spremenjene rastline, ki se tržijo po EU, za kar je potrebno dovoljenje ustreznih organov. Kljub temu pa primerov gojenja takšnih rastlin v Sloveniji zaenkrat ni.


Kako bo z gensko spremenjenimi organizmi v prihodnosti?

Trenutno imajo države članice EU pravico same odločati o gojenju gensko spremenjenih rastlin. Nekatera podjetja želijo, da bi se to v Evropski Uniji uredijo enotno ter da bi se to pravico iz držav članic preneslo na raven EU. Ob tem se je vnela vroča diskusija o tem, kakšni so lahko razlogi za prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin, saj nekatere države članice skrbi, da se bodo na njihovih teritorijih lahko znašle rastline, ki jih ne želijo. Če ste tudi vi mnenja, da moramo državam v EU zagotoviti ohranitev možnost za prepoved gojenja gensko spremenjenih organizmov, podpišite »Peticijo proti gensko spremenjenih hrani« (link) in k njej povabite svoje znance. Povzdignimo svoj glas in slišali nas bodo!

 

 

Viri:

http://www.biotechnology-gmo.gov.si

http://www.mkgp.gov.si

 

 

Pripravila: Živa Korošec

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org