Žita imajo idealno razmerje beljakovin in ogljikovih hidratov, vitaminov B kompleksa ter vsebujejo veliko vlaknin. Na ta način delujejo pomirjujoče na osrednje živčevje in vzdržujejo stabilno raven sladkorja v krvi. Polnovredne žitarice naj bi zato predstavljale od 30% do 50% dnevnega vnosa hrane.
Kmetje visokokakovostne pridelke ustvarjajo tudi z večletnim kolobarjenjem, dopuščanjem daljšega časa za zorenje rastlin in rast živali ter uporabo avtohtonih pasem in rastlinskih sort.
Večina Slovencev in prebivalcev mnogih drugih Evropskih držav ima zelo odklonilen odnos do gensko spremenjene hrane. Morda je to tudi prav, saj živimo v deželi, kjer bi lahko izkoristili možnosti ekološkega kmetovanja in ljudem nudili kakovostno in tradicionalno hrano.
Zajtrk predstavlja prvi obrok v dnevu, zato izberimo kakovostna in hranilna živila. Nekatere raziskave so pokazale, da, če zajtrkujemo, čez dan zaužijemo tudi manj prigrizkov, s čimer se izognemo pridobivanju odvečnih kilogramov.
V živilsko-predelovalni industriji je zelo razširjena uporaba različnih snovi, ki se dodajajo živilom bodisi zaradi tehnoloških zahtev pri predelavi hrane, v namen preprečevanja kvara živil ali za doseganje določenih senzoričnih lastnosti. V sodobnem času pa se aditivi vedno pogosteje dodajajo tudi zaradi bolj privlačnega videza hrane.
