Fosfor je hranilo, ki ga v naši prehrani zaužijemo celo preveč. V telesu je sicer pomemben predvsem v kosteh, kjer je povezan s kalcijem, nahaj pa se tudi v naših celičnih membranah.
 

Funkcije fosforja

Fosfor je takoj za kalcijem drugi najpogostejši mineral v našem telesu. Ljudje fosfor iz hrane izkoriščamo v obliki fosfata. Večino fosforja imamo shranjenega v kosteh, kjer skupaj s kalcijem tvori hidroksiapatit, ki je pomemben pri zgradbi kosti. Nekaj kalcija se nahaja tudi v mehkih tkivih in krvi, v obliki fosfoproteinov, fosfolipidov in nukleinskih kislin. Fosfor sicer sodeluje tudi v presnovi in shranjevanju energije.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za uporabo na označbah živil, ki so dober vir fosforja odobrila naslednje zdravstvene trditve:

- prispeva k sproščanju energije pri presnovi

- ima vlogo pri delovanju celičnih membran

- prispeva k ohranjanju zdravih kosti

- prispeva k ohranjanju zdravih zob

Absorbcija fosforja

Fosfor se za razliko od kalcija veliko bolj učinkovito absorbira v naše telo. Iz različnih prehranskih virov se absorbira približno 60 – 70 % fosforja. Absorbcija fosforja poteka v tankem črevesu. Večina fosforja, ki kroži po telesu, je v obliki fosfolipidov v lipoproteinih in celičnih membranah, fosfor pa se seveda nahaja tudi v kosteh.

Pomanjkanje fosforja

Do pomanjkanja fosforja pri nas ne prihaja, saj ga zaužijemo celo preveč, kar lahko neugodno vpliva tudi na status kalcija v telesu. Do pomanjkanja bi lahko prišlo edino ob stradanju, kar bi povzročilo izgubo kostne gostote, osteoporozo in povečalo možnost zlomov kosti.

Predoziranje fosforja

Prevelik vnos fosforja in majhen vnos kalcija, spodbuja izločanje paratiroidnih hormonov (PTH), ki jih nadzira žleza ščitnica, kar ima negativne posledice za zdravje kosti. Visoke vrednosti PTH namreč pospešujejo izgubo kalcija iz kosti in s tem manjšanje kostne gostote. Prevelik vnos fosforja moti tudi aktivacijo vitamina D, ki je prav tako pomemben pri zdravju kosti. Velik vnos fosforja torej najbolj škodi prav zdravju naših kosti.

Prehranski viri in dnevne potrebe po fosforju

Priporočen dnevni vnos fosforja za odrasle znaša 700 mg. Pomembno je poudariti, da odrasli v EU v povprečju dnevno zaužijejo med 1017 in 1422 mg fosforja, kar precej presega priporočila. Po drugi strani pa je naš vnos kalcija precej majhen, kar lahko povzroča že prej omenjene težave s kostmi. Za zdravje kosti je namreč ključnega pomena ustrezno ravnotežje kalcija in fosforja.

Fosfor se nahaja v mnogih živilih, dodaja pa se tudi predelanim živilom v obliki različnih aditivov, kot so npr. fosfatne soli (polifosfati), prisotne npr. v salamah ali pa fosforna kislina, ki jo najdemo v koli. Preko različnih aditivov, ki se dodajajo živilom zaužijemo kar nekaj fosforja. V živilih se sicer nahajajo številne vrste spojin, ki vsebujejo fosfor. Najbolje se v naše telo absorbirajo anorganske fosfatne soli in večina organofosfatov, vključno s fosfolipidi. Nasprosno pa se inozitol polifosfati težje absorbirajo v naše telo. Mnoga rastlinska živila vsebujejo malo bioaktivnega fosforja, kar pa sicer ne pomeni, da pri ljudeh, ki pojedo veliko rastlinske in nepredelane hrane prihaja do pomanjkanja fosforja.

Vsebnost fosforja v 100 g nekaterih živil

* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za fosfor znaša 700 mg.

Viri:

I. Pravst, C. Hlastan Ribič. December 2012. Ključna hranila za zdravje okostja. Farmacevtski vestnik.

Lee J. H., O'Keefe J. H., Bell D., Hensrud D. D., Holick M. F. 2008. Vitamin D Deficiency. An Important, Common, and Easily Treatable Cardiovascular Risk Factor? Journal of the American College of Cardiology, 52, 24: 1949-1956

Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.

Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.

D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]

Slike: http://www.freedigitalphotos.net

Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živil. tehnol.