L-karnitin se naravno nahaja v organizmu živali in ljudi. Prisoten je skoraj v vseh celicah. Ob športni aktivnosti lahko olajša okrevanje mišic in spodbuja porabo maščob kot vira energije.
Vloga L- karnitina
Leta 1905 so L- karnitin prvič izolirali iz mišičnega tkiva, do leta 1960 pa so potrdili njegovo vlogo v procesu izrabljanja dolgoverižnih maščobnih kislin. Raziskave, opravljene v zadnjem času kažejo na njegovo vlogo pri pospeševanju oksidacije maščobnih kislin pri zdravih odraslih.
V celicah ima vlogo prenosa maščobnih kislin skozi membrano mitohondrijev. Pomemben je tudi pri presnovi aminokisline lizina, razvejanih aminokislin ( valina, levcina in izolevcina) ter acetil koencima A (acetil-CoA). Zadostne zaloge L- karnitina zagotavljajo stabilnost celičnih membran, ketogenezo, nastajanje uree in pretvorbo toksinov.
L- karnitin proizvaja naše telo samo. L- karnitin nastaja v jetrih, ledvicah in nekaterih drugih tkivih, v skeletnih in srčni mišici pa ne.
Absorbcija L- karnitina
Približno 65 – 75 % L- karnitina se absorbira iz hrane, kar poteka v tankem črevesu. Večina, kar 95 % L- karnitina se v telesu nahaja v skeletnih mišicah. Tam je shranjen kor acilkarnitin. manjše količine L- karnitina se nahajajo tudi v jetrih. Naše telo proizvede približno 20 mg L- karnitina dnevno. Za nastanek L- karnitina sta potrebni dve aminokislini, lizin in metionin in vitamin C, železo, vitamin B6 in niacin. Slaba preskrba s temi vitamini zato vpliva tudi na nastajanje L- karnitina.
Absorbcija L- karnitina je precej počasna, maksimalne koncentracije v plazmi so dosežene šele 4-6 ur po zaužitju, lahko pa tudi kasneje.
Učinki L- karnitina
Dodatek L- karnitina ima lahko pozitiven vpliv pri hujšanju, kadar je to v kombinaciji z zmanjšanim energijskim vnosom in fizično aktivnostjo, saj pospešuje izrabo maščobnih kislin. L- karnitin podpira tudi delovanje srca in srčnega utripa. Pomagal naj bi tudi ljudem, ki imajo angino pektoris, aritmijo in srčne okvare.
Prehranski viri L- karnitina
L- karnitin se nahaja v mesu, rastline ga večinoma ne vsebujejo, ali pa v izredno majhnih količinah. Ljudje z normalnim načinom prehranjevanja dodatkov ne potrebujejo, prav tako ni predpisan priporočen dnevni vnos za L- karnitin.
| Živilo | Vsebnost L- karnitina (mg/100 g) |
| jagnjetina | 190 |
| govedina | 143 |
| svinjina | 25 |
| perutnina | 13 |
| ribe | 3 - 10 |
| jajca | 0,8 |
| gobe | 2,6 |
| korenje | 0,4 |
| riž | 0,3 |
| banana, paradižnik | 0,1 |
Vir:
Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.
Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.
