Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb vino»Bog je ustvaril samo vodo, človek je napravil vino.« (Victor Hugo)

 

 

 

Dobro vino ne prične nastjati šele v sodih in kleteh, dobro vino se prične delati že s skrbno obdelavo vinske trte. Nadaljuje se s trgatvijo zrelega grozdja, pri kateri je potrebno ločiti zelene, nedozorele ali kako drugače neprimerne jagode od tistih, ki ustrezajo kakovosti. Pred mletjem in stiskanjem je potrebno jagode ločiti še od pecljev, da vino kasneje ne bi imelo tujega priokusa, zaradi snovi, ki so v pecljih. Za mletje (drozganje) se uporabljajo posebni stroji, ki grozdnih jagod ne zmeljejo v celoti, temveč samo povzročijo, da kožica poči. 

 
Pri pridelavi rdečih vin za drozganjem pride na vrsto maceracija zmletega grozdja, ki lahko traja več dni. Omogoča nam podaljšan stik grozdnega soka s trdnimi deli grozdne jagode, predvsem z jagodno kožico. S tem je omogočena izrazitejša ekstrakcija barve, arom, taninov in drugih snovi iz grozdne jagode v mošt. 

Po končani maceraciji drozgo sprešamo.

Pri pridelavi belih vin grozdja praviloma ne maceriramo, vsaj ne dlje časa. Odcejano drozgo stisnemo in tako dobimo mošt, ki ga je potrebno nato še razsluziti, da ostranimo različne snovi, ki sedimentirajo in povzročajo preveliko motnost.

 

vino

Zgoraj opisanim postopkom sledi, tako pri pridelavi rdečih kot tudi belih vin, fermentacija ali alkoholno vrenje, ki jo lahko upravičeno imenujemo glavni del pridelave vina. V tej fazi kvasovke, ki so iz grozdnih jagod prešle v drozgo in mošt, ter skrbno izbrane in naknadno dodane kvasovke, pretvarjajo sladkor v alkohol. Pri tem nastaja še vrsta stranskih produktov, ki kasneje vplivajo na aromo in značilnosti vina. Po končani fermentaciji, ki jo vseskozi skrbno kontroliramo, dobimo tako imenovano mlado vino, ki ga po stari tradiciji prvič poskusimo na praznik Svetega Martina. Da ne bo pomote: mlado vino še ni kakovostno vino. Še naprej ga je potrebno skrbno negovati (zaščita pred oksidacijo, biološka stabilizacija, ločevanje od usedline), da bo dozorelo v vino želene kakovosti.

Vino lahko razvrščamo po različnih kriterijih: po času trgatve in načinu predelave, barvi, količini alkohola in koncentraciji neprevretega sladkorja, po izvoru itd.

Osnovna delitev vin bi lahko bila na sortna vina (sivi pinot, merlot, rebula, laški in renski rizling) in zvrsti (fr. cuvée), kjer gre za mešanice različnih sort (janževec, metliška črnina, vipavec, mariborčan).

Po barvi mirna vina delimo na bela in rdeča vina, pridelana iz grozdja belih oz. rdečih sort, rose vina, pridelana iz grozdja rdečih sort po metodi pridelave belih vin ter rdečkasta vina, pridelana iz belih in rdečih sort.

Glede na čas trgatve in način pridelave ločimo mlada vina in barrique vina. Mlada vina so mirna vina, ki so lahko dana v promet najprej 30 dni po trgatvi in največ do 31. januarja prihodnjega leta. Barrique vina pridobivajo s fermentacijo v majhnih hrastovih sodih. Med alkoholnim vrenjem se iz soda sproščajo snovi, ki vinu dajejo polni in tipični okus. Po zaključenem vrenju mora vino zoreti v sodih še tri do pet let. Tehnologija je zlasti primerna za rdeča vina.

Glede na način pridelave in glede na nastanek ogljikovega dioksida v vinu ločimo naravna peneča vina (klasična ali charmant metoda), vina biser in gazirana vina. Ime šampanjec se sme uporabljati samo za francoska peneča vina iz pokrajine Šampanje (Champagne), saj je ime zaščiteno. Za kakovostno in vrhunsko peneče vino z geografskim poreklom se lahko v Sloveniji uporablja izraz penina.

Vina lahko ločujemo še po vsebnosti neprevretega sladkorja: suha, polsuha, polsladka in sladka vina.

Za konec pa še nekaj o kulturi pitja. Vina ne pijemo tako kot druge pijače. Potrebno ga je piti s spoštovanjem, ga uživati iz pravih kozarcev, primerno ohlajenega in ob hrani, ki lahko z njim vzpostavi harmonijo. In če smo že pričeli s pregovorom, pa dajmo še končati z njim.

»S prvim kozarcem človek pije vino; z drugim vino pije sebe, s tretjim vino pije človeka.« Japonski pregovor

 

Viri:

Goode J. 2005. The science of wine. London: Octopus Publishing Group Ltd.


Pripravila: mag. Neva Malek, univ. dipl. inž.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org