Riboflavin ima pomembno vlogo v metabolizmu pridobivanja energije in mnogih drugih funkcijah v telesu. Med vsemi vitamini je prav ta najbolj široko zastopan v živilih, čeprav ga večinoma nobeno živilo ne vsebuje veliko. Najdemo ga predvsem v živilih živalskega izvora, žitih in zeleni zelenjavi.
Uvrščamo ga med najstarejša živila, saj naj bi ga kitajski vladarji kot slaščico uživali že pred več kot 3000 leti. Takratna tehnologija je bila preprosta: sadne sokove so mešali s snegom. Poleg njih so ga poznali tudi stari Grki in Rimljani, za njimi pa je za nekaj stoletij izginil z jedilnikov.
Žita imajo idealno razmerje beljakovin in ogljikovih hidratov, vitaminov B kompleksa ter vsebujejo veliko vlaknin. Na ta način delujejo pomirjujoče na osrednje živčevje in vzdržujejo stabilno raven sladkorja v krvi. Polnovredne žitarice naj bi zato predstavljale od 30% do 50% dnevnega vnosa hrane.
Po priporočilih zdravega prehranjevanja v Sloveniji in svetu, naj bi maščobe pokrivale okoli 30 % dnevnih energijskih potreb. Še zdaleč pa ni pomembna samo količina, pomembna je predvsem sestava zaužitih maščob.
Siri so pestra skupina fermentiranih mlečnih izdelkov. Sir je nastal naključno, ko so mleko prenašali v mehovih, narejenih iz živalskih želodcev. Pri tem so encimi želodčnega tkiva prehajali v mleko, ki se je »sesirilo«. Nastal je okusen produkt, ki je bil v primerjavi z mlekom tudi obstojnejši.
